Manhattan je zgodovinski rojstni kraj New Yorka in velja za kulturno, finančno in medijsko prestolnico sveta. Odločitev Marka Požlepa, da ga obpluje in simbolično sklene krog okoli sveta v malem, gledalcu odpira številne interpretacije: od romantične dimenzije odkritij, novih priložnosti do tematike osvajanja in zasedanja, preživetja, so zapisali v galeriji.

Požlep na razstavi predstavlja projekt, nastal na ameriški rezidenci, ki mu je pripadla kot dobitniku nagrade OHO.

V videu je Požlep dokumentiral potovanje s panoramo rek, mostov in značilne arhitekturne krajine ter začrtal osnovni zemljevid otoka z napisom mana-hatta (otok številnih hribov). Iz te besedne zveze v jeziku prvobitnih prebivalcev otoka Indijancev Dalavari (Lenapi) izvira tudi današnje poimenovanje najgosteje naseljenega newyorškega okrožja. Umetnika so zanimali prav ti prvobitni prebivalci in zato se je zapletel v pogovor z njihovimi potomci, s kanujem pa je posnemal način potovanja, ki so ga uporabljali domorodci.

Pripoved odseva zgodovino Manhattna
Današnji pogled na otok kaže popolnoma drugo podobo od tiste, ki je obstajala v času prihoda Evropejcev. Razliko med stvarnostjo in umišljijo pa morda najlepše prikazuje Požlepove risbe. Te ilustrirajo prizore iz romanov Karla Maya, ki izvirajo iz njegovega domišljijskega sveta in utrjujejo romantične in rasistične motive superiornega belca. Podobe spremljajo kratki zapisi, kot sta "this is my country" in "now I will tell you where the gold is".

Raznoliki, skoraj bi lahko rekli naključni elementi, ki jih je izbral Požlep, v procesu potovanja sestavljajo pripoved. Ta odseva predvsem zgodovino otoka, izbris njegovih prvotnih naseljencev in njihovo današnjo pozicijo: Kdo in kaj je Indijanec? Kako vidijo lastno preteklost, sedanjost in prihodnost? Umetnik pod vprašaj postavlja pogled posameznika ter njegovo sposobnost videnja in razumevanja tega, kar ima neposredno pred očmi.

Požlep (1981) je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri Hermanu Gvardjančiču in končal podiplomski študij pri Sreču Draganu. Študij je nadaljeval na programu transmedijske umetnosti na umetniški šoli Sint-Lukas v Bruslju. Predstavil se je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini ter sodeloval na več umetniških rezidencah v tujini. Je dobitnik več nagrad, med drugim študentske Prešernove nagrade, zlate ptice, nagrade Essl in nagrade skupine OHO za mladega vizualnega umetnika, ki jo je lani prejel za projekt Bolj nenavadno od raja.

Razstava bo na ogled do 30. novembra.