I. Škotske. Nedokončano podobo škotske kraljice so verjetno zaradi strahu pred obračunavanjem v napeti politični situaciji Otoka preslikali nekaj let po njeni smrti, strokovnjaki pa so jo pod plastmi barve zdaj odkrili s pomočjo radiografije.

Portret Johna Maitlanda, lorda z enega najstarejših gradov na škotskem Thirlestane, je visel na steni zgodovinske hiše v jugozahodnem predelu Londona. Najverjetneje so podobo kraljice, tekmice protestantske vladarice Elizabete I., potem ko so jo leta 1587 obglavili, iz strahu pred obračunavanjem s političnimi nasprotniki preslikali z novo podobo.

To so s pomočjo radiografije odkrili v okviru projekta, v katerem sta se Škotska narodna galerija in Courtauldov umetnostni inštitut posvetila portretom Adriana Vansona in Adama de Colona, nizozemskih slikarjev, ki sta na Škotskem delala v poznem 16. stoletju.

Na "fascinantno odkritje", kot je skriti portret opisal direktor škotske galerije Christopher Baker, je naletela konservatorka Caroline Rae s Courtauldovega inštituta. Med rentgensko analizo slike je namreč zagledala obrise ženske figure, katere poteze so sovpadale s tistimi iz tako rekoč sočasnih portretov kraljice Marije.

Čeprav je imela Marija v času svojega življenja veliko privržencev, pa se je obenem prav zaradi njene nemilosti pri Elizabeti I., vpletenosti v religiozne prevrate in umor svojega moža iz njenega časa ohranilo razmeroma malo portretov.

Leta 1567 je bila prisiljena abdicirati v korist enoletnemu sinu in regentska oblast nad Škotsko je bila zaupana njenemu polbratu Jamesu. Njena sestrična Elizabeta I., s katero se v življenju nikoli nista srečali, je dala Marijo zapreti zaradi vpletenosti v babingtonsko zaroto (poskus atentata na Elizabeto in razglasitev Marije za kraljico Anglije), zatem pa je porota štirideset plemičev obsodila na smrt z obglavljenjem.

Zadnji trenutki škotske kraljice
Na usmrtitev je Marija prišla v črni obleki, ki si jo je na presenečenje zbranih slekla in ostala v rdečem oblačilu, barvi, ki v katoliški ikonografiji simbolizira žrtvovanje in mučeništvo. Še dva detajla iz njene usmrtitve se rado omenja - najprej njene zadnje besede, ki naj bi jih izrekla rablju, ko jo je ta po običaju prosil za odpuščanja. Po legendi naj bi mu kraljica dejanje oprostila, rekoč, da jo na ta način rešuje vseh težav. Drugi del legende se navezuje na samo usmrtitev, ki naj bi jo izvajali z nepravo sekiro, s katero so predhodno klali živali. Marija naj bi preživela prvi udarec, poskušala nekaj reči, vendar jo je prehitel drugi, tokrat usoden sunek (povsem mogoče niti ni šlo za osamljen primer, ampak so tedaj namerno uporabljali topo sekiro, da so podaljšali trpljenje usmrčencev).

Maitlandov portret je datiran v leto 1589, se pravi so Marijino podobo preslikali dve leti po njeni usmrtitvi. "Zaradi svoje lepote in končno tudi tragičnega konca je postala Marija I. Škotska tako za javnost kot med strokovnjaki fascinantna osebnost," besede Ree navaja portal Art Newspaper. "Ohranilo se je zelo malo portretov iz obdobja njenega ujetništva. Iz arhivskih virov vemo, da je Marija te slike naročala in jih pošiljala svojim podpornikom."

Izsledke opravljene študije predstavljajo na razstavi Umetnost in analiza: Dva nizozemska slikarja v jakobinski dobi, ki bo v škotski galeriji na ogled do 26. januarja.