V Kibla Portalu v Mariboru bodo nocoj ob 20.00 odprli pregledno razstavo fotografij in multivizij Matjaža Krivica.

Urbanistan "na prvo in tudi drugo žogo" misli odpelje v prometno norišnico Kolkate, v cenenost neonsko-seksualnega nočnega življenja v Bangkoku, v neverjetno strukturiranost kaotičnega Tokia, na zadušljive in prašne ulice pri (komaj še) živem telesu razpadajočega Kaira, v vrtiljak hedonističnega in agresivnega Ria, na neustavljivo samovšečni Manhattan, v globalni supermarket turbopotrošništva.

A Krivičev Urbanistan je, kot piše na spletni strani multimedijskega centra Kibla, čudežna antiteza naštetega. Je zgodba o tihi glasnosti na obrobju popolnega eksistencialnega, religioznega, ekonomskega in geopolitičnega kaosa. Je zgodba o posameznikih in družbenih skupinah, ki jedro bivanja kljub hrupu in vsesplošni urbani tesnobi iščejo v drugačnem prostoru in drugačnem času. Zgodba, ki govori o nezlomljivosti duha in večnem iskanju navdiha, ki omogoča preživetje.

Fotografije iz cikla Kopanje prihodnosti so nemi pričevalci življenja delavcev rudnika zlata v Burkina Fasu. Samo v okolici mesta Bani deluje približno 15.000 zlatokopov. Tretjina med njimi je otrok. To so otroci rudnikov, večina jih ni nikdar obiskovala šole. Za številne med njimi so rudniki edini dom, ki ga poznajo. Mednarodna organizacija dela obravnava rudarjenje kot eno najhujših oblik otroškega dela zaradi neposrednega tveganja in dolgoročnih zdravstvenih težav, ki jih prinaša ob izpostavljenosti prahu, strupenim kemikalijam in težkim kovinam, poleg že tako garaškega ročnega dela.

Srečni pod mavrico
Ciklus Pleme nudi vpogled v "mavrično srečanje" (Rainbow Gathering) več deset tisoč pripadnikov plemena Rainbow. Vse se je začelo s kontrakulturnim "odpadniškim" gibanjem v ZDA, razočarano generacijo, ki je želela na novo vzpostaviti družbeni sistem s preselitvijo na odmaknjena podeželska območja, daleč stran od izprijene industrijske civilizacije. Začasne hipijske vasice so začele vznikati po vsem svetu in naseljevati vztrajno rastoče novodobne nomadske skupnosti ter pri tem skrbno varovati skrivnostno, mistike polno vzdušje.

Čeprav zunanji opazovalci njihov poskus odmika od mainstreamovske družbe pogosto odslovijo zgolj kot hipijevsko počitniško kampiranje, pa mavrični bojevniki zagotovo ponujajo nauke, ki se jih je vredno naučiti. Za začetek je občudovanja vredno, kako zmore na tisoče ljudi sobivati v miru skozi daljša časovna obdobja, in to brez elektrike, tekoče vode, trgovin, ob vsakršni odsotnosti voditeljev, policije ali celo organizatorjev, piše v vabilu na razstavo.

Doma na cesti
Matjaž Krivic prikazuje tematiko revnih predelov sveta. Od leta 1999 razstavlja v Sloveniji in tujini ter je dobitnik številnih prestižnih nagrad. Med drugim je prejel nazive GEA fotograf leta 2001 ter popotniški fotograf leta 2010 in 2012.