Oglas
Z Ravnikarjevim projektom se je Slovenija poleti predstavila na 9. mednarodni arhitekturni razstavi Metamorph, ki je arhitekturni del tradicionalnega beneškega bienala vizualnih umetnosti. Njegovi začetki sicer segajo v davno leto 1895, ko je razstava likovnih del umetnikov iz številnih dežel sveta položila temeljni kamen danes enemu največjih srečanj umetnikov.
Krščanska nekropola brez krščanskega pridihaRazstava Metamorfoza spomina, ki jje na ogled v Narodni galeriji, predstavlja spomenik, ki ga je Ravnikar zasnoval kot krščansko nekropolo. Ker je spomenik nastajal v ideološko močno obremenjenema času neposredno po drugi svetovni vojni, je moral Ravnikar pošteno paziti, da njegov spomenik ne bi žalil vladajoče ideologije mlade države. Ravno zato se je verjetno tudi odpovedal postavitvi cerkvenega spomenika in v središče kompleksa postavil veliko manj sporen obelisk.
Nenavadna izbira slovenskega predstavnika
Morda se zdi dokaj nenavadno, da smo se Slovenci na prireditvi, ki vsake dve leti zasede mesto na koleh in predstavlja najnovejše smernice v različnih umetnostnih zvrsteh, predstavili z delom izpred pol stoletja. Vendar pa so predstavniki arhitekturnega centra DESSA, ki je sprejel odločitev o slovenskem predstavniku, pojasnili, da je arhitektura Edvarda Ravnikarja brezčasna in ni zato danes nič bolj zastarela kot dela mlade generacije slovenskih arhitektov.
Ljubljano je naredil moderno
Edvard Ravnikar velja poleg Jožeta Plečnika za glavno osebnost slovenskega arhitekturnega življenja v 20. stoletju. Po šolanju pri Plečniku se je izpopolnjeval tudi pri slovitem francoskem arhitektu Le Corbusieru, od koder verjetno izvira vsaj del njegove ljubezni do modernizma. Z njim je tudi zaznamoval sodobno središče slovenskega glavnega mesta, ki mu je s stolpnicama na Trgu republike dal neizbrisen pečat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje