Plečniku bodo posvetili več dogodkov in se počasi začeli pripravljati na zaznamovanje 150. obletnice arhitektovega rojstva. Poleg tega želijo arhitekta vzpostaviti kot ikono mesta Ljubljane, saj je prav Plečnik Ljubljani dal tisti poseben pečat, po čemer se loči od drugih mest, so prepričani v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML).

Neuresničeni Plečnikovi načrti
Ne le, da je s svojimi potezami Plečnik odločilno zaznamoval Ljubljano, za seboj pustil tudi vrsto neuresničenih projektov. Prav tem bo posvečena razstava, ki jo bodo v sodelovanju z zavodom Ljubljanski grad pripravili v Kazematah. Postavitev bo po Peršinovih besedah osvetlila tudi Plečnikov pogled na prenovo Šanc na Ljubljanskem gradu. V Plečnikovi hiši v Trnovem bodo že na začetku leta razstavili doslej neznane fotografije Plečnikovega paviljona na Brionih.

Po Peršinovih besedah si želijo Plečnikovo dediščino v Ljubljani vzpostaviti kot odprto muzejsko zbirko na prostem, kjer je dela mojstra Plečnika mogoče spoznavati v živo in na kraju samem. Obiskovalcem bodo pri tem v lahko pomoč sodobne tehnologije, publikacija in vodstva. Ob tem je spomnil, da je Plečnikova hiša v Trnovem, ki je vrata po obsežni prenovi ponovno odprla septembra lani, tudi med nominiranci za evropski muzej leta – EMYA. Nagrado podeljuje Evropski muzejski forum (EMF), ki ga je 1977 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope ustanovil priznani angleški muzejski strokovnjak in publicist Kenneth Hudson. Dobitnik nagrade bo znan maja.

Zametki srednjeveške Ljubljane segajo vsaj v 11. stoletje
Plečnik bo le del od vidnejših poudarkov prihodnjega leta v prestolnici, drugi je namenjen srednjeveški Ljubljani. To bodo po odmevnih arheoloških razstavah Kolo, 5200 let in Emona: mesto v imperiju posvetili v Mestnem muzeju Ljubljana. Po besedah kustodiata za srednji vek Martina Horvata smo doslej zgodnje srednjeveško obdobje na ožjem ljubljanskem prostoru poznali zgolj po skromnih materialnih ostankih, kot so nakit ali deli noše, ki so se ohranili v grobovih. Nova odkritja arheoloških raziskav v starem mestnem jedru pa kažejo, da je grobne najdbe mogoče povezati z ostanki lesene arhitekture. Ti dokazujejo, da zametki srednjeveške Ljubljane segajo vsaj v 11. stoletje.

Mesto s trdnim obzidjem
Srednjevaška Ljubljana se je rojevala prav iz teh predurbanih naselbinskih jeder pod utrjenim grajskim gričem. V prvi polovici 13. stoletja je naselbina dobila mestne pravice in s tem poleg sejemskih pravic tudi mestno obzidje. Da je imela trdno obzidje, dokazujejo rezultati arheoloških raziskav mestnega fortifikacijskega sistema na Vodnikovem in Kongresnem trgu.

V 15. in 16. stoletju, ko je v Ljubljani živelo 5.000 prebivalcev, je postala je uveljavljeno trgovsko središče, z gospodarskim, političnim in kulturnim potencialom pa je obvladovala vse ozemlje današnje osrednje Slovenije. Srednjeveško zgodovino Ljubljane bo odstiralo približno 300 muzealij, med katerimi bodo prvič na ogled predmeti, ki so jih našli na Adamič-Lundrovem nabrežju in Krojaški ulici ter grobni pridatki iz največjega srednjeveškega pokopališča, ki je bilo leta 2011 raziskano na Njegoševi ulici.

V Mestnem muzeju bodo energijo usmerili tudi v snovanje nove stalne razstave – trenutno želijo namreč prevetriti in ji dati nove poudarke –, ki bo vrata odprla v letu 2018.