Kot je ob bližajočem se vstopu v novo leto napovedal generalni direktor zavoda Jernej Hudolin, bo leto Plečnikovega leta priložnost, da se posvetijo promociji njegovega dela. Našemu najbolj znanemu arhitektu posvečeno leto bo tudi dodobra zaznamovalo delo ljubljanske območne enote. Po Hudolinovih besedah so pred dnevi končali pripravo obširne dokumentacije za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam. Spomnil je, da je projekt prenovljene Plečnikove hiše v Trnovem pred nedavnim prejel nagrado piranesi, tam domujoči muzej pa je tudi med kandidati za evropski muzej leta.

Na območju ljubljanske enote jih med drugim čaka prenova gradu Ig, prav tako nekaterih ljubljanskih vil in palače na Mestnem trgu 10. Napovedali so še rekonstrukcijo hiše v parku Snežnik.

Po besedah generalnega konservatorja Roberta Peskarja se na območju celjske enote zavoda obetajo dobre možnosti za obnovo gradu Podčetrtek, ki je v izredno slabem stanju. Za nakup gradu se zanima zasebnik iz Velike Britanije, ki namerava v njem urediti butični hotel. V pripravi je tudi konservatorski načrt za kartuzijo Žiče. Celotne prenove bo deležen tudi dvorec Lanovž v Celju, v katerem bodo uredili medicinski center.

V Kranju se bodo posvetili reševanju gradu Kamen, ki je v zelo slabem stanju. Prišla bodo na vrsto tudi konservatorska dela v cerkvah svetega Petra in Primoža nad Kamnikom, prav tako freske na Blejskem gradu.

Na mariborski območni enoti se bodo usmerili v reševanje gradov Borl, Negova in Slivnica pri Mariboru, na novogoriški območni enoti pa popotresni sanaciji nekaterih objektov, poškodovanih v zadnjih potresih. Na območju, ki spada pod novomeško enoto, bodo nadaljevali pripravljalna dela za osnovanje največjega arheološkega parka v Sloveniji, arheološkega parka Situla na Marofu, v Piranu pa načrtujejo obsežno prenovo piranske Punte in obalnega dela mesta.

V novogoriški enoti jih med drugim čaka priprava na prenovo gradu Štanjel in nekaterih zasebnih stavb, ki v zadnjih letih kažejo, da je postalo kraško naselje spomeniško izredno živahno. Stekla naj bi tudi priprava za dokumentacijo za kandidaturo za vpis dediščine prve svetovne vojne in Goriških Brd na Unescov seznam.

V spomeniški zakonodaji za zavod nekaj nesprejemljivih sprememb
Hudolin je opozoril na noveliranje zakonodaje, in sicer na predloge treh zakonov - zakona o urejanju prostora, t. i. gradbenega zakona, ki se je doslej imenoval zakon o graditvi objektov, ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki jih je vlada oktobra poslala v javno obravnavo in medresorsko razpravo.

Vsi trije predlogi korenito spreminjajo področje urejanja prostora, graditve objektov in opravljanja dejavnosti na teh področjih. Kot pravi, so spremembe kakovostno pripravljene, vendar pa predlogi prinašajo tudi nekatere rešitve, ki so zanje nesprejemljive.

Predlog t. i. gradbenega zakona projektne pogoje in soglasja v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj in zavezujočih upravnih odločb spreminja v nezavezujoče projektne pogoje in mnenja, ki jih organu, ki izda gradbeno dovoljenje, ni treba upoštevati. To po Hudolinovih besedah pomeni, da bo organ, ki izdaja gradbeno dovoljenje, pogoje zavoda ali mnenje lahko tudi spregledal in izdal gradbeno dovoljenje mimo njih.

Kot slabo stran, ki se bo dotikala investitorjev, na zavodu vidijo to, da se v primeru nestrinjanja s kulturno varstvenim mnenjem ne bodo mogli pritožiti nanj, saj to ne bo upravni akt, ampak se bodo lahko pritožili šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Tam, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa režim ostaja tak kot doslej in je seveda strožji, kar je, tako Hudolin, paradoksalno. Svoje pripombe na predloge sprememb so že poslali na ministrstvo za okolje in prostor. Dodal je, da računajo, da se bodo predlogi omenjenih zakonov v teh segmentih še spremenili.