Umetnikov bogati opus ilustracije, ki se je ohranil v njegovi zapuščini v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča v Ptujskem muzeju, so prvič predstavili v Miheličevi galeriji, delo slikarja in grafika ter častnega občana mesta Ptuj pa bo na ogled do 3. junija.

Kurent kot povezava med življenjem in smrtjo
V Virmašah pri Škofji Loki rojeni umetnik je študiral v Zagrebu. Leta 1936 je bil imenovan za profesorja risanja na ptujski gimnaziji in nato v tem mestu bival do leta 1941. Sledi življenja v Ptuju so močno vidne v umetnikovem opusu, saj sta slikarja navdušila mokrotni svet v vaseh ob Dravi in demonski lik kurenta, ki preganja zimo. Podoba te pustne maske je v poznejših Miheličevih delih prerasla v univerzalno demonsko figuro, ki v sklenjen krog povezuje življenje in smrt.

Leta 1992 je umetnik mestu Ptuj in ptujskemu muzeju poklonil večino svojih najboljših grafičnih listov iz obdobja po drugi svetovni vojni, zbirko pa so po slikarjevi smrti njegovi dediči dopolnili še z nekaj grafikami ter z 2.440 risbami in s 97 skicirkami. Po razstavi, ki jo bo odprl ptujski župan Štefan Čelan, bo predstavitev koncepta Mestne občine Ptuj v partnerski kandidaturi za Evropsko kulturno prestolnico 2012!

Miheliču so se poklonili tudi v Ljubljani
Umetnika so se spomnili tudi v Ljubljani, kjer bodo na začetku prihodnjega tedna obletnico njegovega rojstva zaznamovali z odkritjem spominske plošče Francetu in Miri Mihelič na hiši na Aškerčevi 15, kjer je umetnik s sopotnico živel več desetletij in tam imel tudi svoj vrtni atelje. Ploščo je oblikoval Ranko Novak, pobudo za njeno postavitev pa so dali njuni potomci. Pri slovesnosti je sodelovala tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, katere član je bil Mihelič.