V času, ko v razstavišču Kunsthaus v Zürichu predstavljajo delo francoskega avantgardnega slikarja, in nekaj mesecev, preden bodo postavitev preselili v newyorško MoMo, je izšla knjiga, ki bi po poročanju Art Newspaper lahko dopolnila manjkajoči košček mozaika Picabijevega slikarstva. James Bone v svojem delu The Curse of Beauty: the Scandalous and Tragic Life of Audrey Munson, America’s First Supermodel (Prekletstvo lepote: Škandalozno in tragično življenje Audrey Munson, prvega ameriškega supermodela) razkriva, da je Audrey Munson slikarju pozirala med njegovim prvim obiskom New Yorka. To je pomemben podatek, saj je takrat naslikal svojo znamenito Udnie, za katero Bone v svoji knjigi trdi, da gre za neke vrste premetanko imena Audrey in da je bila prav ona tista, ki jo je slikar ovekovečil.

Udnie (Mlado ameriško dekle; Ples) iz leta 1913 je trenutno ena izmed osrednjih del razstave v Zürichu (odprta bo do 25. septembra, v New York pa se seli novembra), medtem ko je v MoMi doma slika Je revois en souvenir ma chère Udnie, ki jo je Picabia leto pozneje naslikal v Parizu. Povsem mogoče je, da je nastala na podlagi živega modela, se pravi Audrey Munson.

Zanimalo ga je le gibanje
Bone je med pregledovanjem med Newyorčani izjemno priljubljene kolumne, ki jo je v dvajsetih letih 20. stoletja pisala Audrey Munson, naletel na zapis o Picabii. Kot piše, je bil edini modernistični umetnik, za katerega je pozirala, slikar pa svojega modela ni prepričal, ampak je do njega gojila prej prezirljiv odnos. V kolumni se je spominjala, kako mu je več dni pozirala, nikoli v mirujoči drži. "V različnih svetlobah sem morala hoditi po ateljeju in se postavljati v različne drže. Želel me je naslikati med gibanjem, je dejal, ne med mirovanjem."

Nad ulicami New Yorka
Audrey Munson je bila muza številnim umetnikom, med drugim kiparju Alexandru Calderju, sedela pa je tudi kiparki in zbirateljici Gertrude Whitney. Njena figura še danes z newyorških stavb zre na hiteče prebivalce mesta, ki nikoli ne spi.

Nedolgo zatem, ko se je gibala po Picabijevem ateljeju, je nastopila v nemem filmu Inspiration (Navdih, 1915) in postala prva ameriška igralka, ki je na velikem platnu nastopila povsem gola. Igrala je v štirih filmih in se preselila na zahodno obalo. Leta 1931 jo je mati po duševnem zlomu poslala v psihiatrično bolnišnico v New York. Tam je ostala več kot šest desetletij, vse do smrti leta 1996. Dočakala je 104 leta starosti.

Kje so čudovite muze danes?
"Kaj se zgodi z muzami umetnikov? Sprašujem se, koliko mojih bralcev je stalo pred mojstrovino, očarljivim kipom ali čudovito sliko mladega dekleta, ki je opustilo oblačila in poudarilo, namesto prikrilo, svoje čednosti, ter se vprašalo 'kje je zdaj, to dekle, ki je bilo tako lepo'," je nagovarjala bralca v enem izmed svojih časopisnih zapisov.