V Libanonu leta 1967 rojeni in v New Yorku delujoči umetnik Walid Raad za izhodišče svojega dela jemlje predmete in podatke, ki jih z vizualnimi in diskurzivnimi prijemi tako rekoč pelje dlje od dokumentarnosti. Projekt bo kritično osvetlil nekatere spregledane vidike znotraj mednarodnega sistema umetnosti v razmerju do aktualnih urgentnih točk geostrateškega prostora, od Bližnjega vzhoda do svetovnega Zahoda.

Umetnik bo razstavil objekte, tiskovine, kolaže, fotografije, svetlobne instalacije in videe, ki ne obravnavajo le bombardiranja njegove rojstne hiše v Chbaniehu v Libanonu leta 1983, temveč tudi razpad Jugoslavije v kontekstu svetovnega dogajanja na začetku 90. let preteklega stoletja, zgodovino najodmevnejših bližnjevzhodnih političnih škandalov, vsakdanje življenje svetovnih voditeljev, serijo vojaških kamuflaž različnih umetnikov, poskuse vzgajanja invazivnih ptic za pošiljanje na ozemlja sovražnikov desničarske krščanske milice ter uničenje in neoliberalno obnovo Bejruta kot nadaljevanje vojne.

Sorodna novica Poklon Igorju Zabelu. "Ne domišljam si, da bom razrešil ta protislovja, ampak moramo iskati odgovore."

Na Raadovi razstavi, ki jo bodo odprli novembra, bo posebno poglavje posvečeno povezavi njegove družinske zgodovine z vlogo jugoslovanskih gradbenih koncernov v nastajanju ribiškega podjetja, ki je bilo sprožilec libanonske državljanske vojne.

Septembra bodo odprli razstavo ob 20. obletnici smrti kustosa in umetnostnega zgodovinarja Igorja Zabela (1958–2005). Osrednja težnja razstave bo razmišljanje o produkciji diskurza. Razstava naj bi mapirala različne diskurzivne linije v Zabelovem delu, in sicer skozi različne sklope del, predvsem iz zbirke Moderne galerije.

Moderna galerija bo v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) od junija gostila del razstave 36. grafičnega bienala.

Še do maja si bo v Moderni galeriji mogoče ogledati razstavo Prostor s potencialom premika, ki v središče postavlja dela umetnine, ki v refleksiji o sodobni fotografski praksi in njenem nihanju med reprezentacijo in participacijo gledalca vključujejo v drugačno časovno-prostorsko percepcijo, so zapisali v galeriji.

Kaj se v prihodnjem letu obeta v +MSUM-u, satelitu Moderne galerije?
Kot prvo razstavo leta 2025 bodo januarja v +MSUM-u odprli skupinsko razstavo Predstava mesta. Sodobno mesto je postalo servis lokalnih nosilcev ekonomske moči in tako javnost posledično izgublja vzvode oblasti, dominantna postaja mestna izvršna veja neoliberalnega avtoritarnega vodenja v razmerju do katere se konstituirajo tudi civilna družba, kulturni in nevladni sektor. V tem procesu je na udaru javni prostor, katerega prepuščenost zasebnim interesom degradira njegove ambientalne kakovosti in okoljske razsežnosti.

V zadnjih letih se to vedno bolj izrazito kaže tudi v Ljubljani. Namesto prostora suverenega in participativnega odločanja o javnem in skrbi za usodo prebivalcev, mesto postaja predvsem kulisa, prizorišče nekakšne vzporedne, dvojne predstave. Tako smo na eni strani priče uprizarjanja mesta kot spektakla in na drugi mesta kot prizorišča domišljije, vizije, kritičnega predstavljanja oziroma mišljenja mesta. Razstava Predstava mesta, ki bo s historičnimi deli iz zbirk in sodobno produkcijo soočila oba vidika, bo na ogled do junija.

Sorodna novica Osvežena postavitev zbirke Arteast 2000+: ker ne obstaja več le ena Vzhodna Evropa, ampak jih je več

V muzeju se obeta tudi nova postavitev zbirke Arteast 2000+ in nacionalnih zbirk. Nova postavitev nastaja v sodelovanju s podgoriškim Muzejem sodobne umetnosti Črne gore, skopskim Muzejem sodobne umetnosti, prizrensko Lumbardhi Foundation in carigrajsko galerijo Salt. V novi postavitvi zbirke Arteast 2000+ in nacionalnih zbirk v prvem nadstropju in pritličju muzeja se bodo skozi vse leto vrstile manjše tematske razstave, ki bodo raziskovale, kako so geografske, politične in socialne neenakosti predstavljene, kritizirane ali podvržene spremembam skozi umetnost.

V okviru tega bo kot prva od februarja do konca avgusta na ogled razstava Spomeniki, načrti in utopije ameriškega multimedijskega umetnika Sama Duranta (1961). Postavitev bo združila serijo risb z naslovom Ikonoklazem v javnem prostoru in instalacijo Predlogi za spomenike, ki jo bo dopolnjeval izbor načrtov (skic, risb, fotografij maket in plakatov) za NOB-spomenike umetnikov Stojana Batiča, Janeza Lenassija, Marka Pogačnika, Marija Preglja, Jakoba Savinška in Draga Tršarja. Durant se sicer v svojem delu ukvarja z družbenimi, političnimi in kulturnimi vprašanji, njegove stvaritve pa so vključene v številne pomembne javne umetniške zbirke. Predstavil se je na številnih mednarodnih razstavah, med drugim na Documenti 13 v Kasslu v Nemčiji.

Aprila sledi odprtje razstave del iz zbirk solidarnosti Muzeja za sodobno umetnost v Skopju, ki si jo bo mogoče ogledati do januarja 2026. Junija bodo odprli še razstavo Prevedeno v socializem, ki bo prav tako na ogled do januarja 2026.

Med junijem 2025 in januarjem 2026 bosta na ogled sočasni samostojni razstavi Maje Bajević in Mateija Bejenaruja. V +MSUM-u želijo namreč predstaviti produkcijo teh dveh uveljavljenih umetnikov srednje generacije, ki sta od 90. let preteklega stoletja pomembno zaznamovala kulturno krajino Bosne in Hercegovine ter Romunije. Začela sta delovati v času, ko so obe državi pretresale velike političnoekonomske spremembe, vojna, tranzicija, umanjkanje umetniškega sistema in podobno. Vse to se je odražalo tudi na njunem umetniškem delu, so zapisali v muzeju.

Leta 1963 v Romuniji rojeni Bejenaru je leta 1999 ustanovil mednarodno manifestacijo Periferic Biennial, ki je pomembno zaznamovala predvsem mlajše generacije umetnikov Vzhodne Evrope. Leta 1967 v BiH-u rojena Maja Bajević pa je v 90. letih preteklega stoletja sodelovala in soustvarjala umetniško sceno povojnega Sarajeva v okviru sarajevskega centra za sodobno umetnost (SCCA). V +MSUM-u bo razstavila tri nove projekte, narejene prav za ljubljansko razstavo. Bejenaru pa bo med drugim predstavil projekt Prut – fotografsko serijo v nastajanju, ki za svojo rdečo nit jemlje Prut – mejno reko med Romunijo in Moldavijo – in življenje ljudi na obeh straneh reke.

V prihodnjem letu bo tudi 15-letnica donacije projekta e-flux video rental, ki jo bodo v pritličju +MSUM-a zaznamovali z izborom projekcij iz te obsežne instalacije, ki se bodo tematsko navezovale na "druge vzhode". V vhodni avli bodo pripravili tri Komentarje, nadaljevanje serije, kjer umetniki v različnih medijih, formatih in izrazih komentirajo nekatere ključne trenutke sodobnih političnih sprememb na svetovni ravni, ki se odražajo tudi in predvsem na lokalni ravni. Prav tako bodo nadaljevali serijo samostojnih razstav, ki predstavljajo sveže ideje na področju sodobne umetnosti, naslovljeno Prepih.