V cerkvici v neposredni bližini milanske stolnice je v sklopu razstave Invariantni principi na ogled monumentalna bronasta skulptura Kristusa kiparja Jakova Brdarja. Sledil bo še drugi del razstave, ki bo združil več Brdarjevih umetnin, med njimi bo Kvadratura kroga, nastala posebej za Expo.

Bronasti Kristus bo v manieristični cerkvi Santa Maria presso San Satiro iz 15. stoletja na ogled do 20. julija, slavnostno odprtje predstavitve kipa v tem sakralnem prostoru pa bo 6. julija, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Rimu. Drugi del razstave, ki bo poleg Kvadrature kroga združil skulpture Ona, On in Volk iz Gubbia, bo na drugi lokaciji v središču Milana na ogled v poznejšem terminu.

Kleče do motiva križanega Kristusa
Motiv Križanega je za slehernega umetnika velik izziv. Brdar se je na delo, ki predstavlja vrhunec njegovega ustvarjalnega opusa, pripravljal vse življenje. Med modeliranjem Križanega, ki ga je ustvaril z mislijo na pokojno mater, je nemalokrat klečal. Pri tem si je kolena podprl s kosom gline, v katero so se odtisnili njihovi obrisi. Odtise kolen je odlil v bron in so razstavljeni ob skulpturi Kristusa.

Mednarodni umetnik, navezan na Ljubljano
Jakov Brdar, kipar hrvaškega rodu, se je rodil leta leta 1949 v Livnu v BiH-u. Kiparstvo je študiral na likovni akademiji v Ljubljani, kjer je diplomiral pri Dragu Tršarju. Leta 1979 je končal postdiplomski študij kiparstva. Med letoma 1980 in 1981 je živel in delal v Parizu, zdaj pa živi in dela v Ljubljani.

Mojster Mesarskega mostu
Brdar je avtor številnih javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Med drugim je naredil konjeniški spomenik Rudolfa Maistra in spomenik Jamesu Joyceu v Ljubljani. V prestolnici njegova dela krasijo tudi Ključavničarsko ulico, Mesarski most in Petkovškovo nabrežje.

Leta 1998 je prejel nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo, leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado Mestne občine Ljubljana.

Brdarja že od nekdaj zanima človeško telo. Roke, s katerimi modelira, čuti kot orodje, merilo in kot čutni senzor celotnega organizma. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki puščajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline.

Likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe za njegova dela pravi, da niso ne realistična in ne abstraktna, ne klasična in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri, temveč da živijo svoje življenje: izkazujejo kiparja, ki v sebi nosi svojo izkušnjo sveta.