"To ni razstava 'o' Michelu Houellebecqu, temveč razstava Michela Houellebecqa," poudarja kurator Jean de Loisy na spletni strani Tokijske palače. Houellebecq je svetovno vendarle znan po literarnem ustvarjanju in v njegovem pisanju se umetnost izkazuje za nenehno preokupacijo, a občasno sodeluje tudi na razstavah. Med drugim se je leta 2007 predstavil na bienalu v Lyonu, pred kratkim pa na Manifesti 11 v Zürichu. Houellebecq, pesnik, esejist, romanopisec in filmski ustvarjalec je bil po kuratorjevih besedah vedno tesno povezan s filmom in s svetom vizualnih umetnosti.

Smrt, seks, turizem, frustracije
Na razstavi, ki se razteza skozi 21 sob pariške Tokijske palače, skupno na skoraj 2.000 kvadratnih metrih, je osvetljen pisateljev notranji svet. Fotografije poleg poezije in odlomkov iz daljših literarnih del, instalacije, zvoki in filmi obiskovalcem omogočajo vpogled v Houellebecqove obsesije. Razstavljena dela odslikavajo teme, ki jih obravnava tudi kot pisatelj: smrt, seks, turizem in človeške frustracije. De Loisy, kurator in vodja Tokijske palače, je razstavo označil za veliko inštalacijo, za popolnoma Houellebecqov koncept, ki sta sta podvrženi tako glasba kot barva posameznih razstavnih prostorov.

Naslov Ostati živ se pojavlja kot velika bela čačka nad glavo psa, umetnikovega nekdanjega ljubljenčka, čigar fotografija na razstavi predstavlja brezpogojno, absolutno ljubezen.

Večino razstave napolnjujejo Houellebecqova dela, je pa avtor povabil tudi nekaj drugih umetnikov, ki raziskujejo iste obsesije kot sam. Razstavljena so dela Roberta Combasa, Raphaëla Sohierja, Renauda Marchanda in Mauricea Renome. Razstava, ki so jo pospremili tudi s posebno številko galerijskega časopisa, bo na ogled do 11. septembra.

Literarni uspehi in provokativna stališča
Houellebecq se je rodil na Reunionu, med drugim pa je živel tudi v Alžiriji. Pisati je začel pri 20 letih. Prvo delo, Razširitev področja boja, je objavil leta 1994, slavo pa mu je prinesel drugi roman Osnovni delci. Preizkusil se je tudi kot režiser in igralec. V slovenščini lahko poleg omenjenih del prebiramo še Platformo, Možnost otoka ter Zemljevid in ozemlje.

Houellebecqa so obtožili širjenja verske in rasne nestrpnosti, ko je v pogovoru za časopis Lire ob izidu romana Platforma dejal, da je islam "najbolj neumna vera". Njegovo sojenje so leta 2002 številni pisatelji razumeli kot kratenje pravice do svobode govora.