V stavbi nekdanjega nacističnega taborišča iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII. Foto: BoBo
V stavbi nekdanjega nacističnega taborišča iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII. Foto: BoBo
Maribor
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je spomnil na priložnost, da obletnici obeh vojn izkoristimo za spomin na grozljive posledice, ki sta jih imeli na človeško zgodovino. Foto: BoBo
stavbi nekdanjega nacisticnega taborisca iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII.,
V tem objektu so bili med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščeni ruski vojni ujetniki, ki jih je bilo v določenem trenutku tudi več kot 5.000. Foto: BoBo
stavbi nekdanjega nacisticnega taborisca iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII.,
Objekt, ki je zdaj prazen, naj bi se v bližnji prihodnosti prelevil v muzej, ki bi mednarodno javnost opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Foto: BoBo
Muzej na mestu nekdanjega taborišča

Visoki ruski gost je v slovesnem nagovoru spomnil, da se svet v teh dneh spominja stoletnice začetka prve svetovne vojne, prihodnje leto pa bo minilo 70 let od konca druge svetovne vojne. "To je priložnost v Sloveniji, Rusiji in Evropi, da se spomnimo žrtev in katastrofalnih posledic teh dveh grozovitih vojn v človeški zgodovini in naredimo vse, da ne bi dopustili ponovnega oživljanja fašizma in nacizma v Evropi in kjerkoli drugje."



Lavrov je na ploščadi pred nekdanjim taboriščem za sovjetske ujetnike s slovenskim zunanjim ministrom, ki opravlja tekoče posle, Karlom Erjavcem in mariborskim županom Andrejem Fištravcem položil venec v spomin na umrle vojne ujetnike, zatem pa je slovenski predsednik Borut Pahor slovesno prerezal trak ob simboličnem odprtju prihodnjega muzeja.
Nečloveške razmere, ki jih številni niso preživeli
Kompleks opuščenega carinskega skladišča na Einspielerjevi ulici v Melju je bil med drugo svetovno vojno prostor nemškega nacističnega ujetniškega taborišča Stalag XVIII D. Med septembrom 1941 in marcem 1942 so bili v nehumanih razmerah tam zaprti ruski vojni ujetniki, katerih število je v določenem trenutku preseglo 5.000. Podhranjenost in izčrpanost sta bili za številne usodni. Točno število žrtev ni znano, po besedah direktorice Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandre Berberih Slana pa gre v več tisoče.
Trenutno prazno stavbo bodo uredili v muzej, ki bo obiskovalce opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Na današnji slovesnosti so zbranim predvajali virtualno predstavitev prihodnjega muzeja, na ogled pa so za en dan postavili še manjšo razstavo o zgodovini taborišča in dogodkih, ki so sovjetske vojne ujetnike pripeljali do Maribora.
V spomin in poduk
Karl Erjavec je poudaril pomen ohranjanja spomina na prispevek vsakega posameznika, vsake žrtve k temu, da Evropa na pragu zaznamovanja 70. obletnice konca druge svetovne vojne živi v miru, svobodi in varnosti. "Vsi si moramo prizadevati, da s svojimi dejanji tega ne ogrozimo," je poudaril na slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, nekdanja predsednika Slovenije Milan Kučan in Danilo Türk, ministri Samo Omerzel, Roman Jakič in Gorazd Žmavc.


Muzej na mestu nekdanjega taborišča