Muzej, ki je postal upravitelj starega vojaškega objekta v Parku vojaške zgodovine Pivka, si bo depoje v tem delu delil s Tehniškim muzejem Slovenije in z Narodnim muzejem Slovenije. Kot novost so ob osvetlitvi projektov, ki jih pripravljajo v tem letu, v muzeju prestavili prav idejo depojev odprtega tipa, kar pomeni, da bodo deloma dostopni obiskovalcem. Nedostopno jim bo ostalo le občutljivejše gradivo. V Pivko bodo predmete selili postopoma; letos imajo po besedah direktorice Kaje Širok v načrtu odpreti pritličje, nato pa vsako leto po eno nadstropje.

Z osveženo predstavitvijo obdobja med letoma 1945 in 1991
Poleg selitve predmetov in ureditve depoja načrtujejo letos prenoviti tudi stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju. Postavili so jo pred 20 leti, v tem času pa sobe postopoma spreminjali, prilagajali in dopolnjevali, tako da je danes originalna le še ena. Proti koncu leta bodo tako obnovili sobe, posvečene zgodovini Slovencev od leta 1945 do leta 1991. V novo stalno postavitev bodo vključili še več pedagoških vsebin in tematik, vezanih na zgodbe Slovencev v 20. stoletju.

Zavezniška vojaška uprava in začasna meja
Med letošnjimi projekti je poleg več manjših razstav v pripravi priprava občasne razstave Zavezniška vojaška uprava in začasna meja. Ta bo orisala odnose in življenje ljudi ob meji. Kot so zapisali v muzeju, je meja v tem primeru razumljena večplastno, kot državna meja, prostorska meja, časovna meja med tem, kar se je zgodilo, in današnjim pomenom dogodkov v 20. stoletju. Razstava bo analizirala odnos med individualnim in kolektivnim spominom ter oblikovanjem spominskih skupnosti v večjezičnih območjih. Življenjske pripovedi ljudi, ki na tem območju živijo, bodo prepletale spomine na prvo in drugo svetovno vojno in obdobje zavezniške vojaške uprave. Razstavo bodo pripravili v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi strokovnjaki.

Manjšim razstavam bo namenjeno preddverje. Že prihodnji teden bodo odprli razstavo Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih, ki jo pripravljajo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. januarja). V muzeju se bo ustavila tudi gostujoča razstava o Kočevarjih, marca pa bo tej sledila razstava Mario Magajna fotograf ob stoletnici rojstva tržaškega fotografa, ki jo bodo pripravili v sodelovanju z Narodno študijsko knjižnico iz Trsta. Po njej se bo do konca leta zvrstilo še pet razstav.

Nikoli jim ni bilo bolje? – 25 predmetov iz Slovenije
Predstavili so še svež katalog, ki spremlja gostujočo razstavo Nikoli jim ni bilo bolje? - Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji. Razstava je sicer svojo pot po nekdanjih jugoslovanskih republikah začela leta 2014 v Beogradu. V katalogu, ki se pod nekoliko drugačnim naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? - Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Sloveniji osredotoča na slovenski prostor, sklopu besedil sledi poglavje ABC-predmetov, v katerem je z besedo in sliko predstavljenih 25 izbranih predmetov. Kot je dejala Nataša Strlič, ki je katalog uredila s Katarino Jurjavčič, so želeli predstaviti predvsem gradivo slovenskega izvora. So pa v izbor vključili tudi predmete, ki niso nujno plod slovenskega znanja, so pa zaznamovali vsakdanje življenje v socialistični Sloveniji. Tretji del publikacije prinaša fotografski sprehod po dobrih štirih desetletjih vsakdanjega življenja v takratni Sloveniji.