Marc Chagall je med letoma 1921 in 1922 v ustvarjal Moskvi, ki se je tedaj ravno izkopala iz primeža turbulentnih dogodkov, ki so sledili boljševiški revoluciji, ki je odpravila stari carski režim. Chagall je že pred burnimi revolucionarnimi političnimi peripetijami izkusil posledice diskriminatorne politike. Ko se je konec prvega desetletja 20. stoletja preselil v Sankt Peterburg, si je moral posebno dovoljenje za bivanje v mestu priskrbeti samo zaradi svojega judovskega rodu. Foto:
Marc Chagall je med letoma 1921 in 1922 v ustvarjal Moskvi, ki se je tedaj ravno izkopala iz primeža turbulentnih dogodkov, ki so sledili boljševiški revoluciji, ki je odpravila stari carski režim. Chagall je že pred burnimi revolucionarnimi političnimi peripetijami izkusil posledice diskriminatorne politike. Ko se je konec prvega desetletja 20. stoletja preselil v Sankt Peterburg, si je moral posebno dovoljenje za bivanje v mestu priskrbeti samo zaradi svojega judovskega rodu. Foto:
Marc Chagall, Poroka (1918)
Chagall je upodabljal tako svetopisemske motive kot pokrajine in mesta, ki so zaznamovala njegovo življenje. Foto: EPA

Marc Chagall (1887-1985) je namreč razvil poseben slikarski slog, s katerim se je odpovedal pravilom perspektive, vtisu prostora in konvencionalnim odnosom med naslikanimi predmeti in bitji. Iz utrinkov otroških fantazij, ljudskega izročila, legend in judovske vere je sestavil nadrealistične podobe človekovih čustev, spominov in stisk. Razstava Chagall. Il mondo sottosopra v rimskem muzeju Ara Pacis (Museo dell'Ara Pacis) poskuša osvetliti svet, v katerem "mora biti človek iz oči v oči s tem, kar je za njim, preden je lahko prepričan, da gre naprej" in v katerem "pokončna vaza ne obstaja; šele s tem da pade, dokaže, da obstaja," kot je zapisal Chagall sam.

Ob 25. obletnici smrti rusko-francoskega slikarja, enega ključnih umetnikov 20. stoletja, so v Rimu na ogled postavili 140 njegovih del - slike, risbe, lesoreze in bakroreze ter druga dela, nastala v obdobju med letoma 1917 in 1982. Dela za razstavo sta posodila pariški center Georges Pompidou in Nacionalni muzej Marca Chagalla v Nici, nekatera pa so na posodo iz zasebnih zbirk. Razstava bo odprta do 27. marca.

Od majhne beloruske vasice do Amerike in Pariza
Marc Chagall, najstarejši od devetih otrok v revni judovski družini, se je (kot Mojše Zaharovič Šagal) rodil v Ljosnu pri Vitebsku v Rusiji (danes je to v Belorusiji), študiral pa v Sankt Peterburgu. Med letoma 1910 in 1914 je živel v Parizu (in se tam "nalezel" kubistične motivike polomljenih letal in geometričnih likov.) Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm.
Po oktobrski revoluciji je bil nekaj časa zaposlen kot komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, že leta 1923 pa se je dokončno naselil v Parizu. Bil je judovskega rodu in julija 1941 se je bil pred nacisti prisiljen umakniti v ZDA. V Francijo se je vrnil leta 1949; naselil se je v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je ostal do smrti.

S svojim slikarstvom se je Chagall dotikal vseh glavnih umetniških smeri 20. stoletja, hkrati pa se ni uvrščal v nobeno slikarsko smer. V Parizu je značilnosti kubizma prepletel s svojim ekspresionističnim pristopom, z edinstvenimi slogom pa se je v zgodovino umetnosti zapisal kot predhodnik nadrealizma. Kajti če so avantgarde 20. stoletja, ki so sicer imele bistveno vlogo pri spreminjanju umetnostne zgodovine, sčasoma zbledele, pa nas Chagall s svojimi sanjskimi podobami živih barv še vedno nagovarja.