Javnosti do zdaj nepoznana slika Marca Chagalla se je lani znašla na držabi v Parizu, kar je nekako ostalo prikrito vsem večjim muzejem. Londonska galerija judovske umetnosti, imenovana Ben Uri, pa je po zaslugi Davida Glasserja skrivaj (torej brez večjega pompa) kupila delo z naslovom Apokalipsa v lila, kaprica, ki je nastalo med leti 1938 in 1945. Kot je povedal Glasser, so sliko kupili za desetino vsote (zanjo so dali 26.000 funtov), ki so jo bili zanjo pripravljeni odšteti, in dodal, da se je Chagallovo delo očitno znašlo na napačni dražbi ob napačnem času.

Kot je povedal Glasser, to do zdaj neznano Chagallovo delo odraža slikarjevo grozo in žalost nad tem, da je so judovsko civilizacijo nacisti skoraj izbrisali z obličja Zemlje, obenem pa tudi izraža tudi žalovanje za njegovo ženo Bello, ki je umrla osem mesecev pred nastankom dela.

V duhu vedno z Rusijo
Marc Chagall se je rodil kot Mojše Zaharovič Šagal, bil je najstarejši od devetih otrok v revni judovski družini. To obdobje njegovega življenja, čeprav siromašno, je bilo opisano kot srečno, kar se lahko vidi skozi njegovo delo. Bil je umetnik z neukrotljivo potrebo po slikanju. Bil je tudi Rus (njegov rodni Vitebsk je danes del Belorusije) in prav tradicija rodne države ga je navdahnila, da je svoje sanjave figure upodabljal v značilno močnih barvah; kubistične motivike polomljenih letal in geometričnih likov se je nalezel po letu 1910, ko se je preselil v Pariz. Preplet obojega je viden na nekaterih pomembnejših slikah.

Leta 1917 je postal dejaven član v oktobrski revoluciji. Sovjetski minister za kulturo ga je imenoval za komisarja umetnosti Vitebske regije, kjer je ustanovil Umetniško šolo. Pod Sovjetsko zvezo se ni počutil dobro, zato se je leta 1920 preselil v Moskvo in leta 1923 nazaj v Pariz. A Rusija in njegovo rodno mesto sta ostala tematika njegovih del.