Prenovljena Moderna galerija v letu 2010 napoveduje tri razstave: Zamisel življenja: Realizem in realnost v sodobni slovenski umetnosti, Arhitekti: Marta in France Ivanšek, Eksperimentalni film z območja nekdanje Jugoslavije: 1951-1991. Foto: Metka Pretnar/Arhitekturni vodnik
Prenovljena Moderna galerija v letu 2010 napoveduje tri razstave: Zamisel življenja: Realizem in realnost v sodobni slovenski umetnosti, Arhitekti: Marta in France Ivanšek, Eksperimentalni film z območja nekdanje Jugoslavije: 1951-1991. Foto: Metka Pretnar/Arhitekturni vodnik
Urbanistična struktura Murgel se do skrajne možnosti prilagaja avtohtoni barjanski naravi, ki je postala tako njen bistveni in značilni sestavni del. Naravni drevoredi velikih dreves ob barjanskih jarkih so bili izhodišče za lokacijo današnjih cest (najbolj tipična za to je cesta Pod topoli), s čimer so Murgle že od prvega dne poselitve dobile patino starosti in vraščenosti v naravo, ki se z leti z dodatnim ozelenjevanjem še stopnjuje. Foto: www.arhitekturni-vodnik.org
France in Marta Ivanšek
Marta in France Ivanšek sta ustanovila zelo obiskovano trgovino Interier, ki je slovenski trg obogatila z večjo in boljšo izbiro notranje opreme. Ivanšek je bil tudi dolgoletni urednik revije Arhitekt in s tem eden zaslužnejših pri utemeljevanju arhitekture kot stroke. Njegova pa je bila tudi pobuda za ustanovitev Plečnikove nagrade. Prizadevna pa sta bila tudi na področju bivalnega okolja starejših. Foto: Narodni muzej Slovenije

Letošnji trienale Moderne galerije bo - predvidoma maja in junija - posvečen realizmu in realnosti v sodobni slovenski umetnosti. Kustos šestega trienala sodobne slovenske umetnosti, ki bo nosil naslov Zamisel življenja: Realizem in realnost v sodobni slovenski umetnosti (An Idea for Living: Realism and reality in Slovene Contemporary Art), bo Charles Esche.

Menjava tujih in naših kustosov
Moderna galerija je trienale sodobne slovenske umetnosti ustanovila leta 1994 z namenom, da vsaka tri leta omogoči pogled na trenutne razmere v sodobni slovenski umetnosti skozi subjektivni pogled kustosa - selektorja. Selektor vsake druge trienalne prireditve je kustos iz tujine, saj menjavanje domačih kustosov in kustosov iz drugih držav dodatno poudarja namen prireditve, to je opozarjanje na razlike v estetskih konceptih ter v strokovnih, kritiških, kulturnih, političnih in družbenih pozicijah.

Letošnji kustos Charles Esche je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vodil galerijo sodobne umetnosti Tramway v Glasgowu, nato pa je postal direktor centra za sodobno umetnost Rooseum (Rooseum Center for Contemporary Art) v Malmöju na Švedskem. Trenutno je direktor muzeja Van Abbe (Van Abbemuseum) v Eindhovnu na Nizozemskem. Leta 2002 je bil skupaj s Hou Hanrujem kustos bienala v južnokorejskem Gvangjuju, leta 2005 pa skupaj z Vasifom Kortunom kustos bienala v Carigradu. Je tudi priznan teoretik o sodobni umetnosti, posebej o kuriranju in sorodnih problematikah ter pisec in urednik številnih publikacij in razstavnih katalogov.

Bivalno okolje šestdesetih let
Že pred omenjenim trienalom pa bo marca in aprila v Moderni galeriji na ogled razstava Arhitekti: Marta in France Ivanšek, ki jo pripravlja zavod za prostorsko kulturo Trajekt. Tema razstave bo stanovanjska arhitektura od 60. let dalje, saj sta se Marta in France Ivanšek ukvarjala predvsem z bivanjsko kulturo. Njuno najbolj znano delo je naselje Murgle v Ljubljani. Sicer pa sta bila oba arhitekta tipična predstavnika povojne generacije in sta se ukvarjala z zelo konkretnimi težavami tedanjega časa. Veliko energije sta vložila v raziskovanje in promocijo kulture bivanja.

Eksperimentalni film za hladnejše dni
Proti koncu leta pa v Moderni galeriji napovedujejo razstavo Eksperimentalni film z območja nekdanje Jugoslavije: 1951-1991, ki jo bodo pripravili Bojana Piškur, Ana Janevski, Stevan Vuković in Jurij Meden. Z razstavo želijo predstaviti izredno obsežno, v veliki meri širši javnosti še neznano produkcijo eksperimentalnega filma na območju nekdanje Jugoslavije od začetka 50. do začetka 90. let. Izpolnila pa bo tudi nekatere najbolj prezrte segmente domače kinematografije: eksperimentalni, avantgardni, alternativni in amaterski film s povsem različnimi in inovativnimi avtorskimi pristopi. Z razstavo pa ne nazadnje želijo vzpostaviti mrežo sodelavcev z območja nekdanje Jugoslavije in tako tovrstno produkcijo postaviti ob bok preostalim umetniškim izrazom tega časa.