Freska Río Juchitán (Reka Juchitán), ki je nastala med letoma 1953 in 1956, je bila naslikana za vrt okrog vile Santiga Reachija, mehiškega filmskega producenta. Ko je posestvo leta 1960 odkupil Manuel Suárez y Suárez, znan mehiški mecen umetnosti in ustanovitelj zbirališča krajevnih intelektualcev, je dal slikarijo preseliti v hotel México v prestolnici. Ko je še ta zaprl vrata (na njegovem mestu danes stoji svetovni trgovinski center), je freska pristala v skladišču, kjer je do danes nabirala prah.

"Dvostranska" umetnina
Susan Grilo, kuratorka muzeja v Cuarnavaci, kjer so slikarijo restavrirali in jo zdaj razstavljajo, je razložila, kaj je na njej tako posebnega: to je edina dvostranska freska, ki jo je naslikal Rivera - to pomeni, da je poslikal obe strani vrtnega zidu. Ker je vedel, da bo umetnina stala na prostem in celo v bližini umetnega ribnika, je uporabil vodoodporno tehniko beneškega mozaika.

Tropska idila
Prizor z brega reke Juchitán prikazuje skupino žensk, ki se ukvarjajo z vsakodnevnimi opravili: perejo oblačila, umivajo svoje otroke ali pa se ukvarjajo same s seboj. Pokrajina Oaxaca na jugu Mehike, kjer ta reka teče, je na Rivero naredila podoben vtis kot denimo Polinezija na Paula Gaughina - nikoli se je ni čisto znebil iz svojih slik.

Seveda pa bi bili naivni, če bi v sliki videli samo idiličen prizor človekovega sožitja z naravo: Diego Rivera, zagrizeni komunist, je dal nekaj na angažirano umetnost. Zato na drugi strani freske vidimo moškega z dečkom, ki sta oblečena bolj "zahodnjaško", nosita klobuka in se ne približata vodi. Umetnostni zgodovinarji v tem prizoru vidijo Riverin priljubljen motiv razredne bitke.

Dva milijona vredni zid lahko vidite zastonj
Kompozicija, ki je visoka 1,54 metra in široka 8,72 metra, tehta približno štiri tone, njena vrednost pa je ocenjena na približno dva milijona dolarjev (milijon in pol evrov). Ker si muzej v Cuarnavaci te vsote ne more privoščiti, so si zid za pet let samo izposodili. Razstavili so ga na vhodu, tako, da je viden tudi s ceste. Tako so hoteli ravnati "v skladu z Riverovo željo, umetnost približati ljudem."

Umetnik, ki se ni zapiral v slonokoščeni stolp
Riverova radikalna politična prepričanja, ostri napadi Cerkve in duhovščine ter njegovo spogledovanje s trockisti in levičarskimi morilci so iz slikarja delali sporno osebnost celo v komunističnih krogih. Svoj likovni slog je v veliki meri izoblikoval prav s poslikavo zidov: zaznamovala ga je uporaba močnih barv in poenostavljenih figur, najpogosteje pa je slikal majevske staroselce v političnem kontekstu.

Ana Jurc