Tutankamon je bil eden zadnjih kraljev egipčanske 18. dinastije in je vladal v nemirov polnem obdobju zgodovine Egipta. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Tutankamon je bil eden zadnjih kraljev egipčanske 18. dinastije in je vladal v nemirov polnem obdobju zgodovine Egipta. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Tutankamon na Dunaju
Na razstavi so na ogled manjše zlate krste, ki so vsebovale Tutankamonove balzamirane notranje organe. Ta na fotografiji je nekoč vsebovala faraonov želodec. Foto: EPA
Kip Mikerinosa
Razstavljeni predmeti izhajajo iz različnih okolij, med drugim templjev in kraljevih ter zasebnih grobnic. Razstava se osredotoča na blišč egipčanskih faraonov, njihovo vlogo v zemeljskem in božanskem svetu ter na pomen kraljev za egipčansko ljudstvo. Na fotografiji kip Mikerinosa. Foto: EPA
Tutankamon na Dunaju
Poleg s Tutankamonom povezanih eksponatov so na ogled še predmeti, ki so pripadali nekaterim najpomembnejšim vladarjem skozi 2.000 let zgodovine Starega Egipta, od 4. dinastije do poznega obdobja (okoli 2600 pr. n. št. do 660 pr. n. št.). Foto: EPA

V tamkajšnjem Umetnostnozgodovinskem muzeju danes odpirajo razstavo Tutankamon in svet faraonov, na kateri egipčansko zgodovino oživlja več kot 140 zakladov iz grobnice danes enega najbolj znanih egiptovskih imen in iz grobnic drugih faraonov.

Z razstavo, ki je nastala v sodelovanju organizacij National Geographic, Arts and Exhibitions International, AEG Exhibitions, egiptovskim Vrhovnim svetom za antikvitete in Umetnostnozgodovinskim muzejem, se zakladi Tutankamona tako prvič ustavljajo v Avstriji. Zanimanje za razstavo je bilo še pred odprtjem veliko, saj je v predprodaji pošlo kar 50.000 vstopnic.

Sandali, v katere so obuli pokojnega faraona
Sijaj enega zadnjih kraljev egipčanske 18. dinastije, ki je leta 1323 pred našim štetjem komaj pri 18 ali 19 letih v skrivnostnih okoliščinah umrl v devetem letu svojega vladanja, predstavljajo v avstrijski prestolnici kakšnih 70 predmetov iz faraonove grobnice, med katerimi so tudi njegovi zlati sandali. Te so izdelali posebej za posmrtno življenje, arheologi pa so jih našli na faraonovih stopalih, ko so odvili mumijo.

Med razstavnimi eksponati velja omeniti še veliko podobo Tutankamona, na kateri vidimo kralja kot mladeniča in je verjetno prvotno stala v Tutankamonovem pogrebnem templju. Veličasten pa je tudi Tutankamonov kip shabti, ki je bil izdelan z namenom, da varuje kralja pred prisilnim delom v posmrtnem življenju, gre pa za enega največjih shabti kipov in edino tovrstno podobo, ki je bila najdena v predprostoru templja.

Razstavljene so še manjše zlate krste z vstavljenimi dragimi kamni, ki so vsebovale Tutankamonove balzamirane notranje organe.

Iz grobnic drugih faraonov
Na ogled so še številni drugi zakladi, ki so stari od 2.500 do 4.600 let. 75 predmetov prihaja iz drugih grobnic v Dolini kraljev, med drugimi je razstavljena zlata maska tretjega kralja 21. egipčanske dinastije Psusennesa (vladal je med 1047 pr. n. št. In 1001 pr. n. št.) Maska je izdelana iz zlata, ki je imel za stare Egipčane pomen božjega mesa, okrašena pa je s kobro in z božjo umetno bradico, ki pripovedujeta o pokojnikovem kraljevem in božjem položaju.

Faraon, ki osvaja srca po vsem svetu
“Odkar so leta 1922 odkrili Tutankamonovo grobnico, je osvojil srca ljudi po vsem svetu. Z njim so bili zakopani zakladi, ki presegajo okvire predstavljivega in nam ponujajo sijoč pogled v preteklost,” je ob predstavitvi razstave povedal generalni sekretar egiptovskega Vrhovnega sveta antikvitet Zahi Hawass. Dodal je, da se je Tutankamon zdaj vrnil in daje novim generacijam priložnost, da se iz prve roke poučijo o življenju in magičnosti tega antičnega monarha.

Gre za potujočo razstavo, ki bo po besedah generalnega direktorja muzeja Wilfrieda Seipela v Evropi na ogled le na Dunaju. Razstavo, ki bo odprta do 28. septembra, spremlja tudi knjiga izpod peresa Zahija Hawassa, dostopna v angleški in nemški različici.

M. K.