Revija s pomočjo piscev, umetnikov, kustosov in kritikov ocenjuje, kako so posamezniki ali skupine v zadnjem letu s svojimi idejami in delom vplivali na umetniško prizorišče. Tokrat je na seznam prvič uvrstila tudi gibanje.

Kulturni in politični premiki
Urednik pri reviji JJ Charlesworth pravi, da seznam "priznava in prepoznava kulturne in politične premike v zadnjem letu". Na seznamu se je letos, kot je dodal, pojavilo več umetnikov in kustosov, ki so še leto prej spadali na obrobje umetnostnega sveta. "Ideja o umetniški sceni, na kateri prevladujeta Amerika in Evropa, ni več ustrezen prikaz dogajanja," je poudaril.

Najdražja slika živečega temnopoltega umetnika
Marshall se je z lanskega 68. na drugo mesto zavihtel po majski dražbi svoje umetnine Past Times. Sean Combs, znan kot P. Diddy, je umetnikov pogled na pastoralno evropsko aristokratsko sceno kupil za 21,1 milijona dolarjev. S tem je postala najdražja umetnina katerega živečega temnopoltega umetnika. Pred kratkim je njegovo novo delo Untitled (London Bridge) kupila londonska galerija Tate Britain. Po nekaterih navedbah je nanjo čakala štiri leta.

Marshall, ki je odrasel v losangeleškem okrožju South Central na višku bitke za državljanske pravice, že več let biva v Chicagu. Je umetnik, ki ves čas pod vprašaj postavlja primat belcev v zgodovini umetnosti. Leta 2016 je v nekem intervjuju dejal: "Če nihče ne bo ustvarjal slik ljudi različnih ras, bodo nebelci vedno v težavah."

Ko Zwirner spregovori, mu svet umetnosti prisluhne
Zwirner je eden vodilnih svetovnih trgovcev z umetninami, pod okriljem čigar je več kot 60 umetnikov in galerij v Londonu, New Yorku in Hongkongu. Med drugim zastopa tako Marshalla kot Yayoija Kusamo, ki je zasedel 16. mesto na lestvici, in Turnerjevega nagrajenca, nemškega fotografa Wolfganga Tillmansa, ki so mu na lestvici dodelili 11. mesto.

Ko Zwirner spregovori, mu svet umetnosti prisluhne, je zapisano na spletni strani revije. Ko so denimo na začetku leta na industrijski konferenci izpostavili težavo, da velike galerije destabilizirajo umetniški ekosistem, je predlagal, da bi jih umetnostni sejmi "obdavčili" in tako subvencionirali sodelovanje manjših. Nekaj mesecev pozneje je globalni direktor sejma Art Basel Marc Spiegler (24. mesto) oznanil takšno politiko.