Prihodnje leto bodo v različnih nemških mestih s posebnimi dogodki zaznamovali Karlovo leto, posebej svečano bo v Aachnu, kjer si je dal frankovski kralj in rimski cesar postaviti dvorno kapelo. Ta je s svojim tlorisom in zasnovo posnemala San Vitale v Raveni, nekaj časa prestolnici zahodnega rimskega imperija. Antične stebre je iz Italije pripeljal Karlov stavbenik Odo iz Metza, ki je študiral Vitruvija, prav tistega, ki so ga dobrih šest stoletij pozneje na novo odkrivali renesančni arhitekti.
Karel Veliki si je začel dvorno kapelo postavljati okoli leta 790, kakšna tri leta zatem, ko mu je papež Hadrijan dal dovoljenje, da iz ravenskih cerkva sname okras in ga prenese v Aachen. Hadrijanov naslednik Leon III. je uresničevanju Karlove politike 'renovatio imperii romani' pomagal, ko ga je leta 800 v Rimu kronal za rimskega cesarja.
V Aachnu bodo čas Karla Velikega osvetljevali na treh razstavah. Kulturo in življenje na njegovem dvoru bo predstavljala postavitev z naslovom Karel Charlemagne Veliki. Največja razstava v Dvorani kronanja v aachenski mestni hiši bo osvetlila pot Karla Velikega od frankovskega kralja do nosilca krone Svetega rimskega cesarstva, tematizirala pa bo tudi mit Karla Velikega. "Karel, ki je svojo državo sprva vodil iz sedla, je pozneje v Aachnu zgradil palačo, v kateri je potekalo multikulturno dvorno življenje. V njej so se zbirali učenjaki in umetniki iz celotnega njegovega kraljestva," je o znamenitem vladarju dejal vodja oddelka za kulturo v mestu Wolfgang Rombey.
Karolinški 'dragulji' na enem mestu
Po napovedih sodeč bi lahko bili večji poslastici preostali dve razstavi. Druga naj bi pod naslovom Karlova umetnost združila izjemne umetnine iz časa t. i. karolinške renesanse. Na ogled bo 33 izdelkov zlata in srebra ter slonove kosti, ki jo je karolinška renesansa po premoru v merovinškem času znova obudila. Razstavili bodo tudi nekaj dragocenih iluminiranih rokopisov. Prav rokopisna dejavnost Karlovega časa je bila pomembno poglavje v srednjeveškem rokopisnem slikarstvu. Iluminacije pričajo po eni strani o naslonu na antiko, vendar obenem poznoantični realizem karolinški iluminatorji zavračajo, saj jih zanimajo duhovne sile za samo realnostjo. Predmete bodo v Aachen pripeljali iz Leipziga, Utrechta, Londona in Vatikana.
Razstavo bo dopolnjevala še tretja postavitev z naslovom Izgubljeni zakladi. Za to priložnost bodo v mesto znova vrnili zaklade, ki so izginili iz mesta do 14. stoletja, in jih razstavili skupaj s tistimi, ki jih hranijo v aachenski stolnici.
Mesto namerava sredstva za projekt, ki je vreden 3,5 milijona evrov, pridobiti s subvencijami in od sponzorjev. Do 20. septembra 2014 v mestu pričakujejo najmanj 130.000 obiskovalcev. Razstave, posvečene Karlu Velikemu in njegovemu času, pa so napovedali tudi v Berlinu in Zürichu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje