Pred desetimi leti so v Berlinu uresničili idejo, da bi vrata muzejev in galerij odprli za ponočnjake in jih v svoje prostore privabljali do jutranjih ur, in kmalu se je zamisel razširila tudi po drugih evropskih mestih. V Parizu je takšno celonočno dogajanje znano kot La Nuit Blanche, prvič pa so ga pripravili oktobra 2002. Dandanes nekaj podobnega vsako leto pripravijo v več kot 20 mestih po vsem svetu, od Kanade do Izraela, od Londona do Seula.

83-urno odprtje v Parizu
V Sloveniji uresničujemo podobno idejo junija, ko se pomlad prevesi v poletje, in se na Poletno muzejsko noč brezplačno odprejo vrata ustanov po vsej Sloveniji. V Evropi se nočna ponudba muzejev in galerij ponuja prav v teh dneh. Nekateri muzeji so za letos svoje že "oddelali", drugi pa se nanj še pripravljajo. V pariški Le Grand Palais bodo na primer prihodnji teden postavljali rekord s 83-urnim odprtjem razstave Picasso in stari mojstri. Ta bo brez prekinitev odprta štiri dni in tri noči (od 30. januarja do 2. februarja). Ogled pa bodo začinili tudi z glasbenim programom Debussyja, Schönberga in Duhamela.

Ob vedno daljših delavnikih vse manj časa za kultruo
Odprtje muzejev v pozne večerne in celo nočne ure vsekakor ustreza vse daljšim delovnikom, zaradi katerih v muzeje med delovnim tednom zaide le malokateri posameznik. Tako po Evropi kot tudi pri nas ob določenih dneh spodbujajo večji obisk z organizacijo posebnih vodstev in daljšim odprtjem muzejev. V Narodni galeriji v Ljubljani so za to rezervirali četrtke, ko so stalne in začasne zbirke na ogled do 20.00, četrtkove večere pa popestrijo še z dodatnimi javnimi vodstvi, ki lahko privabijo tudi več kot 100 ljudi. Tedenski vrvež je v galerijah in muzejih sicer bolj šolsko obarvan. Po besedah Tine Ponebšek s pedagoškega oddelka Narodne galerije so obiskovalci zbirk od torka do petka predvsem predšolski in šolski otroci, študentje ter obiskovalci univerze za 3. življenjsko obdobje. Družine in posamezniki pa se na "kulturne dneve" opravijo predvsem ob koncih tedna, vendar si družine z otroki raje izberejo dopoldanske ure, posamezniki pa popoldanske.

Podobno je tudi v drugih evropskih mestih. Ob četrtkih pripravljajo posebno ponudbo na primer tudi v berlinskih ustanovah, ki so odprte do 22.00, od 18.00 pa je vstop brezplačen.

Muzejske noči po Evropi
V nemški prestolnici prirejajo muzejsko noč dvakrat v letu, 31. januarja in 29. avgusta. Ob teh priložnostih pripravljajo posebne delavnice, vodstva, predavanja in še kaj. V Madridu prirejajo La Noche en Blanco 12. septembra, ko mesto oživijo razne promenade, tekmovanja v plesanju flamenca, postavljanje umetniških instalacij in video projekcije. 30. in 31. oktobra pa bodo že deseto obletnico muzejske noči praznovali v Amsterdamu.

V več kot 2.000 evropskih muzejih ponudijo poseben brezplačen program na svetovni dan muzejev, 16. maja. Posebno ponudbo pripravijo na ta dan tudi v Sloveniji, čeprav je vrhunec vsekakor Poletna muzejska noč, ki jo organizirajo tretjo soboto v juniju. Celodnevna brezplačna ponudba, ki se zavleče pozno v noč, je ljubiteljem kulture očitno všeč, saj je takrat obisk še posebej številčen. V Narodni galeriji so lani na primer imeli 2.963 obiskovalcev.

Slovenski kulturni praznik
Za brezplačen ogled zbirk, ki jih ponujajo slovenske kulturne ustanove, sta pri nas rezervirana še dva dneva v letu. 3. decembra se veselimo rojstva Franceta Prešerna, dobra dva meseca pozneje pa se v mesecu kulture spominjamo smrti velikega slovenskega pesnika, ko na dela prost dan svoja vrata odprejo tudi druge kulturne ustanove.

Maja Kač