Pri tem bodo po besedah direktorice galerije Barbare Jaki skušali čim bolje izkoristiti notranje rezerve.

Redko videni biseri iz protokolarnih objektov
Dve večji razstavi, spomladansko in jesensko, bodo postavili v razstavišču. Spomladi bodo predstavili izbrane umetnine iz vladne umetnostne zbirke, za katero je Narodna galerija leta 1986 prevzela skrb od tedanjega izvršnega sveta. Umetnine iz zbirke, ki šteje več kot 1.300 del, sicer krasijo protokolarne objekte, ministrstva in vladne urade ter urad predsednika republike, nekaj pa jih je vključenih v stalno zbirko Narodne galerije. Med njimi je okoli 1.100 slik različnih avtorjev, predvsem iz 19. in 20. stoletja.

Z izborom del želijo po besedah Jakijeve prikazati prerez skozi to obsežno zbirko, ki je izjemno bogata in raznolika v ikonografiji in namembnosti. Kot je še povedala, zbirka še nikoli ni bila na ogled javnosti razen posameznih del ob priložnostnih razstavah. Jedro zbirke je oblikoval ban Marko Natlačen leta 1938, ko so predstavili pridobljene umetnine v banovinski palači, in nekatere so še vedno opremljene z etiketami iz tedanjega popisa. Mogoče pa je tudi, da je zbirka začela nastajati že pred prvo svetovno vojno, ko sta deželna vlada in deželni zbor odkupovala umetnine za javne zbirke. Pregled gradiva bo po besedah Jakijeve to tezo potrdil ali ovrgel.

Pri izbiri del za razstavo jih po besedah Jakijeve vodita njihova kakovost in zastopanost v zbirki. Postavitev z naslovom Slike iz vladne umetnostne zbirke bo zajela izbor od 60 do 70 slik različnih avtorjev, med katerimi bodo Anton Karinger, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ivana Kobilca, Stane Kregar, Ivan Sedej in drugi. Med slikarji velja omeniti še Rika Debenjaka, Zorana Didka, Avgusta Černigoja, Ljuba Babiča, Gojmirja Antona Kosa, Maksima Gasparija, Alberta Sirka, Krsta Hegedušiča, Stevana Jovanovića in Borisa Kobeta.

Jeseni bo na vrsti še kiparska umetnost
Jeseni pa bodo v vhodni avli na ogled postavili razstavo kiparskih del iz vladne umetnostne zbirke. Predstavljen bo izbor od 50 do 60 del različnih avtorjev. Zastopani bodo Ivan Zajec, Ivan Napotnik, Janez Boljka, Aladar Zahariaš, Jakob Savinšek, Jožef Pohlen, Zdenko Kalin, Boris Kalin, Karel Putrih, Stojan Batič, Tone Lapajne, Ivan Štrekelj, Janez Pirnat, Stane Jarm, Peter Černe, Boris Sajovic, Drago Tršar, Lojze Dolinar, Janez Lenassi, Frančišek Smerdu, Anton Sigulin, France Kralj, Grga Antunac, Vanja Radauš, Fran Kršinić, Antun Augustinčić, France Gorše, Marjan Keršič, Stane Keržič, Alojzij Kogovšek, Milan Vojsk in Vladimir Stoviček.

Britanski prerafaeliti
Jeseni bodo v razstavišču postavili tudi razstavo, posvečeno prerafaelitom. Na njej bodo predstavljena dela iz zasebne zbirke Crowther, ki jo je ustvaril oxfordski profesor estetike in umetnostne zgodovine Paul Crowther. Ta zdaj predava na univerzi National University of Ireland v Galwayu, sistematično pa je zbiral dela prerafaelitov in njihovih sodobnikov. Vsa so po besedah Jakijeve opremljena, ekspertizo pa bo prispeval lastnik sam. Razstava bo po njenih besedah zanimiva za mednarodne strokovne kroge, zato si v galeriji obetajo povpraševanje po katalogu, domače občinstvo pa bo z njo dobilo priložnost, da se sreča z vrhunsko produkcijo angleške protomoderne. Kot je še povedala, je zbirka sicer v Ljubljani.

Kako živijo prostori prelomnih odločitev?
V času Meseca fotografije bodo v sodelovanju z galerijo Photon v vhodni avli galerije pripravili razstavo fotografa Bojana Salaja. Pod naslovom Interier bo Salaj predstavil svoj najnovejši ciklus, fotografije interjerjev, v katerih se sprejemajo za življenje Slovencev pomembne odločitve.

Zadovoljni z 2013
Med pomembnejšimi dosežki galerije v letu 2013 pa velja spomniti na razstavo slovenskih impresionistov v Parizu. Na podlagi postavitve z naslovom Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, ki je bila na ogled v pariškem muzeju Petit Palais, so po besedah Jakijeve že dobili povabilo v mednarodno mrežo Voda in svetloba pri Svetu Evrope. Ta povezuje različne lokacije, pomembne za evropski impresionizem, njeno izhodišče pa je v Barbizonu.

V leto 2015 s skicami Normandije
Poleg tega so dobili ponudbo za razstavo Slikanje Normandije, ki jo posreduje Francoski inštitut v Ljubljani. Na postavitvi, ki so jo v galeriji dali v program za leto 2015, bodo na ogled večinoma oljne skice normandijske krajine, med avtorji pa velja omeniti imena, kot so Manet, Boudin in drugi. Delom teh bodo dodali umetnine, ki jih hranijo v Narodni galeriji, med njimi dela Jurija Šubica, je še povedala Jakijeva.