Dan odprtih vrat so pripravili v Narodnem muzeju Slovenije, Prirodoslovnem muzeju Slovenije in Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo dan sklenili z večerno slovesnostjo z vsestranskim umetnikom Juretom Godlerjem in glasbenikom Ljubenom Dimkaroskim.
Poleg tega je program v muzejski hiši na Muzejski 1, kjer domujeta narodni in prirodoslovni muzej, postregel z ustvarjalno delavnico za otroke in družine, z javnimi vodstvi po razstavah, ob tej priložnosti so pripravili razstavo ob vpisu Prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine ter predstavitev najdb z Ljubljanskega barja, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, v kontekstu tega vpisa. O teh so spregovorili Barbara Ravnik, Peter Turk, Anton Velušček, Špela Karo in Barbara Zupanc.
Javna vodstva so potekala tudi v muzejski četrti Metelkova, kjer stojita Slovenski etnografski muzej in novo poslopje Narodnega muzeja Slovenije, kjer bo tudi omenjeni glasbeno obarvani sklep praznovanja, prireditve v vseh muzejih pa so brezplačne.
Začelo se je s Kranjskim stanovskim muzejem
Koledar je kazal leto 1921, ko so kranjski deželni stanovi sprejeli odločitev o ustanovitvi deželnega muzeja z imenom Kranjski stanovski muzej, pet let pozneje pa je cesar Franc I. ustanovitev odobril in določil, naj se ustanova imenuje Deželni muzej. Na odprtje prve stalne razstave so čakali do leta 1831 – odprli so jo v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu, s prvim vodnikom po muzejskih zbirkah pa so si obiskovalci lahko pomagali leta 1836.
Kranjski deželni zbor je leta 1881 sprejel odločitev o gradnji nove muzejske stavbe s finančno podporo Kranjske hranilnice. Leto pozneje je cesar Franc Jožef dovolil, da se muzej v čast prestolonaslednika preimenuje v Kranjski deželni muzej - Rudolfinum (Krainisches Landesmuseum - Rudolfinum). Še leto potem je stal temeljni kamen nove muzejske stavbe, s čimer so počastili 600-letnico priključitve Kranjske Avstriji, za javnost pa so novo jo odprli leta 1888. To je bilo prvo izključno za kulturo namenjeno poslopje pri nas.
V Narodni muzej se je Kranjski deželni muzej preimenoval sto let po odločitvi o ustanovitvi, leta 1923 se je od njega osamosvojil Slovenski etnografski muzej, leta 1944 pa še Prirodoslovni muzej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje