Stropna freska Trobentajoči putto (besedica pomeni zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se pojavlja predvsem v italijanski renesančni umetnosti) naj bi bila nekoč del stropa v Klimtovem dunajskem ateljeju, kjer sta z bratom živela med letoma 1883 in 1892.

Konec osemdesetih let 20. stoletja, ko so v stavbo vgrajevali dvigalo, je freska preprosto ... izginila. Umetnostni zgodovinarji so ji že večkrat skušali priti na sled, a so sklenili, da je bila uničena - vse do prejšnjega tedna, ko je trgovec z umetninami Josef Renz dobil telefonski klic od neznanca, ki je trdil, da ima izgubljeno poslikavo v svoji kleti. Šele nedavno se je zavedel njenega pomena, je menda izjavil, ne ve pa, kako se je znašla pri njem.

"Ta dragocena in unikatna stropna freska je v izjemno dobrem stanju," je ocenil Renz, sicer strokovnjak za iskanje in "reševanje" artefaktov iz habsburških časov. Noče sicer povedati, koliko je najditelju zanjo plačal, je pa prepričan o njeni avtentičnosti in jo namerava, kot je povedal avstrijskim medijem, restavrirati in jeseni prodati na dražbi.

Stroka sicer ni čisto enoglasno prepričana v resničnost Renzovih trditev. Alfred Weidinger, strokovnjak za Klimta in poddirektor muzeja Belvedere, opozarja, da obstaja veliko indicev, da je fresko morda naslikal Ernst Klimt, manj znani brat slovitega slikarja.

Ob jubileju bi "vesela novica" prišla prav ...
"To delo se redno pojavlja že od šestdesetih dalje in več je bilo že poskusov, da bi ga sprejeli kot del uradnega Klimtovega opusa, še posebej zdaj, okrog 150. obetnice njegovega rojstva." Ne samo, da freska nima Gustavovega podpisa, pravi Weidinger, ampak za nameček še "nima pretirane umetniške vrednosti". Precej potez jo približuje Ernstovim slikam (razstavljene so na gradu Mondsee) in v najboljšem primeru, tako Weidinger, gre za skupno stvaritev obeh bratov.

Dunajski provokator
V avstrijski prestolnici so dogodke ob obletnici Klimtovega rojstva zasnovali za vse leto, preteklo soboto pa so ob jezeru Attersee, kjer je rad preživljal počitnice, odprli umetniku posvečen center. Klimt je večino svojega življenja sicer preživel na Dunaju; prav tam je v Belvederu na ogled tudi izvirnik njegovega dela Poljub, katerega kopije v obliki plakatov in razglednic krasijo stene na vseh koncih sveta. Klimt je svoja dela okraševal s pozlato, s svojimi portreti žensk je dokumentiral vzpon srednjega razreda. V Avstriji je v življenju prejel več kritik kot pohval (njegovo slikarstvo so opisovali predvsem kot dekorativno), v tujini pa so ga cenili.