Zmagovalno fotografijo, ki dokumentira prebežnike na poti, je Živulović posnel 20. oktobra lani na obrobju Brežic. Foto: Srdjan Živulović Žiga / Reuters
Zmagovalno fotografijo, ki dokumentira prebežnike na poti, je Živulović posnel 20. oktobra lani na obrobju Brežic. Foto: Srdjan Živulović Žiga / Reuters

Za presenetljive fotografije, ki vsaka s svojim glasom, spremljajo migracije beguncev stotine kilometrov daleč, prek negotovih meja in neznanemu cilju naproti.

Iz obrazložitve za Pulitzerjevo nagrado
Srdjan Živulović Žiga
Srdjan Živulović - Žiga je prvi slovenski dobitnik Pulitzerjeve nagrade, s fotografijo pa se ukvarja že desetletja, med drugim je fotografiral tudi dogajanje med slovensko osamosvojitveno vojno. Foto: RTV SLO

Tri serije postavitve v Centru za mlade Domžale tako najprej prinašajo zgodbo Kurdov, druga serija je nastala med bosansko in hrvaško vojno, tretja pa prinaša nedavno pot beguncev v države Evropske unije.

Fotografije od leta 1991 do leta 2015
Fotografije kurdskih beguncev segajo v leto 1991 in prikazujejo največji narod brez države na begu v Turčijo. Takrat je bilo na mejnem območju med Irakom in Turčijo okoli 550.000, na meji z Iranom pa okoli 1,2 milijona beguncev.

Vojna po razpadu Jugoslavije je med letoma 1992 in 1994 povzročila begunski val z bosanskih in hrvaških tal v Slovenijo Največ beguncev je v Slovenijo prišlo leta 1993. Zaradi vojne je ob koncu leta pribežalo okoli 30.000 hrvaških beguncev, naslednje leto pa še 45.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine.

Zadnja serija fotografij je nastala leta 2015 in prikazuje begunce iz Sirije, Afganistana in od drugje, ki so prečkali Slovenijo na poti v druge članice Evropske unije. V tej seriji je tudi nagrajena fotografija beguncev z dne 20. oktobra, ki so brez hrane in vode preživeli celo noč na prostem. V policijskem spremstvu so zjutraj krenili skozi vasi do Centra za begunce v Brežicah. Avtor pravi, da je kljub grozi, ki jo je videl, to ena njegovih najljubših fotografij.


Prvi fotoaparat pri 13 letih
Srdjan Živulovič - Žiga (1959) je z Jožetom Suhadolnikom leta 1992 ustanovil fotografsko agencijo Bobo, s fotografijo pa se je začel ukvarjati že pri 13 letih, ko mu je oče kupil prvi fotoaparat. Pozneje se je vpisal na Srednjo fotografsko šolo, s prakso na fotografskem oddelku časopisa Delo - kjer je pod mentorstvom Joca Žnidaršiča delal od leta 1985 do 1992 - pa se je dokončno zapisal fotoreporterstvu. Delal je vse od Kosova, Iraka in Turčije do Romunije in Izraela, se pravi na območjih, polnih konfliktov.

Leta 1989 je zmagal na natečaju Jugoslovanske fotografije leta, ki jo organizira agencija Tanjug. Fotografija z naslovom Delavski boj za kruh je tisti čas pomenila začetek razpada skupne države in kot ikona nekega časa še dolgo burila duhove. Zadnji dan slovenske vojne je vstopil v vrste agencije Reuters. Živulovič pa je postal prvi Slovenec, ki je skupaj z ekipo Reutersovih fotografov dobil Pulitzerjevo nagrado za fotografijo.

Fotografsko razstavo Nedokončana zgodba v Centru za mlade Domžale bodo odprli drevi ob 19. uri.

Za presenetljive fotografije, ki vsaka s svojim glasom, spremljajo migracije beguncev stotine kilometrov daleč, prek negotovih meja in neznanemu cilju naproti.

Iz obrazložitve za Pulitzerjevo nagrado