Na razstavi bodo na ogled fotografije iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja, ki zajemajo širok spekter tem.

"Poklic fotoreporter je še danes ena izmed pomembnejših in bolj izpostavljenih oblik fotografskega dela v javnem življenju. Fotoreporter je svojevrsten lovec na dogodke oziroma njihove ključne trenutke, in to daje njegovemu delu tudi lastnosti izostrenih, usmerjenih in hipnih pogledov," je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov.

Lovec na dogodke, ki dela najprej zase
Živulović meni, da ne glede na to, za koga dela, najprej dela zase. "Trdi, da je vse, kar ustvari, v bistvu žurnalistična fotografija. Fotografiranje je zanj izključno beleženje dogodkov in s tem ohranjanje stvari v spominu na fotografski način. Je torej ustvarjanje svojevrstne zakladnice vizualnih izsekov iz preteklosti, ki imajo svojo pričevalno in dokumentarno vrednost," je povzel Premrov in dodal, da je Živulović vselej zagovarjal stališče, da ni nič nemogoče.

Za fotoreporterstvo Živulović načeloma meni, da je tudi soustvarjanje zgodovine, saj nenehno zbira vidna pričevanja o ljudeh, stvareh in dogodkih. Nabor njegovih tem je po besedah Premrova izjemno širok in predvsem aktualen. Živulović je prepričan, da je fotografija nadčasovni medij, da se ukvarja z iskanjem resnic, njen avtor fotograf pa mora biti človek, ki natančno opazuje konkretne dogodke in zna iz njih izluščiti tisto, kar je bistveno.

Poklic je ostal v družini
Živulovića je nad fotografijo navdušil oče Dragan, ko mu je pri 13 letih kupil prvi fotoaparat. Izobraževal se je na srednji šoli za fotografijo pod mentorstvom Vladke Kobal. Več let je delal pri časopisni hiši Delo, od leta 1992 ima svojo fotografsko agencijo Bobo, za katero fotografirajo tudi njegovi sinovi. Od slovenske osamosvojitvene vojne sodeluje z agencijo Reuters.

Leta 1989 je prejel priznanje tedaj jugoslovanske agencije Tanjug za fotografijo Delavski boj za kruh. Fotografija je prikaz začetka razpada skupne države in je kot ikona nekega časa še dolgo burila duhove.

Nedokončana zgodba beguncev
Lani pa je v sklopu ekipe agencije Reuters, ki je dokumentirala evropsko begunsko krizo, postal prvi slovenski prejemnik prestižne Pulitzerjeve nagrade. Ob prejemu nagrade, na katero je izjemno ponosen, je pojasnil, da nagrajena fotografija prikazuje dvoličnost tega sveta in zoženje možnosti beguncev, ki hodijo v zožen prostor, v temno prihodnost: "Gre za ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo civilizirano državo."

Obe nagrajeni fotografiji bosta tudi razstavljeni v Galeriji Lek, v kateri bo postavitev na ogled do 1. septembra.