Linz, ki bo prihodnje leto postal evropska kulturna prestolnica, se je pravzaprav kot mesto že srečeval s podobnimi željami. Adolf Hitler se je na vrhuncu svojih moči namreč odločil, da ga bo spremenil v "kulturno prestolnico za firerja". In preden se bodo v tem avstrijskem mestu začele vrstiti različne kulturne prireditve, koncerti, razstave, festivali, gledališki dogodki itd., so tam pripravili razstavo o tem, kako naj bi se Linz spremenil v Hitlerjevo kulturno prestolnico.

Četrto firerjevo mesto
Poleg prestolnic tretjega rajha Berlina, Münchna, kjer je imelo sedež nacionalsocialistično gibanje, in Nürnberga naj bi tudi Linz postal eno izmed firerjevih mest. Glede na to, da je Hitler v tem mestu preživel devet let svojega otroštva, je mestu nadel dodatno ime: mesto firerjeve mladosti.

Idilično mesto ob Donavi, kjer se prepleta srednjeveška arhitektura z baročno, naj bi tako prevzelo vlogo evropskega kulturnega središča, kjer bi seveda prevladoval nacionalsocialističen žig - tako v miselnosti kot v zunanji podobi mesta. Vendar pa marsikateri izmed megalomanskih načrtov obnovitve mesta ni bil uresničen. Kakšni so bili predvideni posegi v zunanjo podobo mesta, predstavlja razstava Firerejeva kulturna prestolnica - umetnost in nacionalsocializem v Linzu in Zgornji Avstriji.

Sanje o zalogi umetnin
Razstavo sestavljata dva dela: osrednji se ukvarja z doktrino umetnosti, kot so jo videli nacionalsocialisti, in načrti, ki bi Linz spremenili v megalopolis. Med drugim je Hitler načrtoval postavitev ogromnega muzeja ob nabrežju Donave. Podoba muzeja naj bi svoj videz našla pri slovitem italijanskem muzeju Uffizi v Firencah, njegov inventar pa naj bi zasenčil Louvre, Narodno galerijo v Londonu in Ermitaž v St. Peterburgu. Pročelje muzeja naj bi bilo dolgo več kot kilometer, ob končni ureditvi pa naj bi bilo razstavljenih več kot 16 milijonov umetniških del.

Nedvomno bi velika večina od teh izhajala iz zaplenjenih zbirk, ki so jih imele v lasti premožne judovske družine in so vsebovale mnoge dragocene umetnine. Poleg tega pa bi svoje mesto v muzeju našla tudi marsikatera dela, zaplenjena na nemških vojaških pohodih po muzejih, cerkvah in gradovih. Takšno početje je dovoljeval t. i. projekt "zaloga za firerja", kar je zgolj pomenilo, da so nemški vojaki lahko legalno nagrabili, kar koli si je njihov vodja poželel.

V spomin staršem
Poleg megalomanskega muzeja naj bi Linz glede na Hitlerjeve načrte postal tudi "ponosni" lastnik 162-metrskega zvonika, kjer naj bi bili shranjeni posmrtni ostanki Hitlerjevih staršev. Načrti so vključevali tudi gradnjo festivalne dvorane, dovolj velike za 30.000 ljudi, in paradno površino, kjer bi bilo dovolj prostora za 100.000 rož. Vendar pa načrti nikdar niso bili uresničeni, kar je pravzaprav razveseljivo, ker bi v nasprotnem primeru imel Linz popolnoma drugačno podobo.

Nikoli končan most
Edini načrt, ki so ga dejansko začeli uresničevati, je bil t. i. Nibelunški most, a tudi ta nikdar ni bil končan. Končno podobo mostu naj bi krasili granitni kipi germanskih mitičnih herojev Siegfrieda in Guntherja ter njunih krepkih žena Kriemhilde in Brunhilde, a ogromni kipi nikdar niso stali na predvidenih mestih. Na koncu so tja za kratek čas postavili dve kopiji iz mavca, pa še to le, ko je Hitler obiskal mesto.

Drugi del razstave prikazuje dejansko kulturno življenje in dogajanje v Linzu tretjega rajha med letoma 1939 in 1944. Na ogled so primeri vizualne umetnosti, literature, glasbe in gledališča; vse od neškodljivih pastoralnih scen, portretov, pejsažev, študij aktov pa do predstavitve vojne, kot so jo narekovali nacisti. Med umetninami tistega časa ni nobenih portretov ali drugih del tistih umetnikov, ki so bili označeni za dekadentni, prav tako pa ni mogoče najti kakršnih koli neprijetnih podob vojne.

Lejla Švabić