Ron Wood se približuje 60. rojstnemu dnevu, pa kljub temu prekipeva od načrtov. Dolgoletni drugi kitarist legendarne skupine The Rolling Stones je na trenutno turnejo vzel še nekaj dodatne prtljage – za celo življenje lastnih slik. Do zdaj namreč ni bilo širše znano, da je Wood med drugim tudi navdušen amaterski slikar. Glasbenik je končno sklenil "izkoristiti" uspeh matične zasedbe in tako v večini mest, kjer nastopajo v okviru turneje A Bigger Bang, v lokalnih galerijah priredi še en "manjši pok" - svojo potujočo razstavo, Ronnie Wood Art Show.

"Celo Britancem sem všeč!"
"Zelo sem zadovoljen, kadar novinarji napišejo kaj lepega o meni," priznava Wood, "in to se zdaj dogaja vse pogosteje. Sprva so na moje razstave hodili samo oboževalci Stonesov, zdaj pa imam občutek, da me jemljejo resno. Celo naduti britanski umetnostni kritiki so na moji strani!" In nato Wood v nekem intervjuju pokaže, da se zaveda svojega zvezdniškega statusa: "Navdušen sem nad odzivom, priznam. Toda, bodimo iskreni - dobro slikam. To vem jaz in veste vi. Tukaj ni kaj prida ugovarjati, kajne?"

Od Jaggerja do nosorogov
Če nič drugega, je Woodova umetnost raznovrstna – na niti ne tako velikih razstavah si lahko obiskovalci pasejo oči na krajinah, aktih in celo – to je njegova posebnost – sabljeokih tigrih. Seveda so tu tudi portreti različnih ljudi, ki so umetniku kdaj prekrižali pot – Jim Morrisson, Marvin Gaye, Bob Marley, Jack Nicholson in seveda The Rolling Stones. Kritiki pohvalno omenjajo predvsem portrete bobnarja Charlieja Wattsa, karikature Micka Jaggerja pa malo manj.

Seveda pa "originalni Wood" ni poceni ...
Že najmanjši portreti, kakršna sta na primer sliki Kate Moss in umetnikove žene Jo, vas bodo olajšali za nekaj tisoč evrov, večje slike pa lezejo tudi v krepko šestmestne številke. Ceno Wood določi glede na to, koliko dela in truda je vložil v določeno delo. Nekatere slike so mu tako pri srcu, da se od njih ne namerava ločiti – "no, čeprav imamo vsi svojo ceno, kajne?" To dokazuje že podatek, da je sliko Beggars' Banquet, ki je bila njegova najljubša, brez pomislekov prodal, ko mu je neki zasebni zbiralec zanjo ponudil milijon dolarjev.

Popolnoma bankrotiran vendarle ni
Wood je slikarstvo pravzaprav vzljubil prej kot glasbo – slikati je začel pri šestnajstih letih, svoji prvi skupini, The Birds, pa se je pridružil šele pet let kasneje. Sledili so The Creation, The Jeff Beck Group, The Faces in nato, leta 1975, kočno Stonesi. K svoji prvi ljubezni se je kitarist po dvajsetletnem premoru vrnil zaradi – denarja. Wood pravi, da sam sploh ne zna urejati svojih financ, nato pa mu je še slab menedžer baje zapravil levji delež premoženja. In čeprav se Stonesi radi pritožujejo, da morajo plačevati neverjetno visoke davke, zadnji podatki kažejo drugače. Skupina je ustanovila podjetje za upravljanje s svojo glasbo na Nizozemskem in od takrat plačujejo le 1,6-odstotni davek; Wood je po nekaterih ocenah "težak" okrog 70 milijonov funtov.

Ni več obsojen na kavarno
Ronovega "stranskega projekta" umetniška srenja nikoli ni jemala povsem resno. Ko je Andrew Lloyd Webber nekoč naprosil britansko Kraljevo akademijo, naj razstavi eno od Woodovih slik, so jo obesili v – kavarno.

Predrag za Micka
Časi pa so se očitno spremenili. Brian Seawell, ki v Angliji velja za enega najstrožjih in najbolj elitističnih kritikov, je Wooda nedavno označil za "zrelega in spoštovanja vrednega umetnika." Tudi drugi trije člani skupine, ki so sprva negodovali, naj se Ron raje povsem posveča glasbi, mu zadnje čase nudijo več podpore. Mick Jagger se je baje celo zanimal za dve krajini (a si je ob visokih cenah premislil).