V prostorih galerije so ob tej priložnosti odprli razstavo Arhitekt Oscar Niemeyer Brasilia, na kateri so na ogled fotografije stoletnikove arhitekture, ki jo je s fotografskim objektivom ujel Damjan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo. Umetnostni zgodovinar pa ob letošnjem obisku brazilske prestolnice Niemeyerja ni proučeval le skozi njegove arhitekturne stvaritve, ampak je imel priložnost z umetnikom tudi osebno spregovoriti in bolj spoznati filozofijo gospoda, ki je kljub visoki starosti še vedno poln načrtov.

"Arhitektura ni pomembna, pomembno je, kako ljudje živijo," je Prelovšku Niemeyer povedal ob njunem snidenju, kako je arhitekta doživel sam, pa je zaupal zbranim na odprtju razstave v Narodni galeriji. Zanimivim Prelovškovim spominom na obisk Niemeyerja lahko prisluhnete v priloženem videoposnetku.

Svobodni odgovor Le Corbusieru
Današnja podoba Brazilije nosi torej močan pečat Niemeyerjeve poteze. Tega je za arhitekta nove prestolnice izbral takratni brazilski predsednik Kubitschek. Kot je ob razstavi zapisal Andrej Hrausky, bi prav tako lahko izbral Le Corbusierja, ki je leta 1936 svetoval pri gradnji stavbe šolskega in zdravstvenega ministrstva, kar bi seveda pomenilo, da bi bila podoba brazilske prestolnice povsem drugačna. Tudi Prelovšek ob svojem spominjanju na Niemeyerja ni mogel mimo slovitega francoskega arhitekta Le Corbusierja. Tega je Niemeyer opisal kot velikega arhitekta, a majhnega človeka.

Arhitekta, ki ju loči 11 dni
Prav Le Corbusieru Niemeyer odgovarja s svojimi svobodnimi oblikami, ki jih spremlja močan likovni element, prav ta pa še dodatno privlači fotografski objektiv. Slovenski poklon arhitektu svetovnega pomena je toliko bolj primeren, če upoštevamo, da je bil sodobnik Edvarda Ravnikarja. Osrednja osebnost slovenske povojne arhitekture je namreč natanko 11 dni mlajša od brazilskega kolega. Pri obeh arhitekturah pa najdemo poleg letnice rojstva še kakšno drugo vzporednico. Kot je še zapisal Hrausky, sta se oba ukvarjala z vprašanjem regionalnega arhitekturnega izraza in verjela, da je to mogoče doseči z lastnimi močmi.

Arhitekturno-fotografsko razstavo so pospremili s katalogom, v katerem se je Prelovšek razpisal o srečanju z arhitektom. Delo Oscarja Niemeyerja pa podrobneje osvetljuje Vladimir Braco Mušič, ki je o arhitektu spregovoril tudi na odprtju.

M. K.