V Ustvarjalnem centru Švicarija, ki ga upravlja Mednarodni grafični likovni center (MGLC), bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Nisem sama. Postavitev, ki predstavlja vezena in grafična dela priseljenih žensk, ter kratki film Cirila Jazbeca sta del spremljevalnega izobraževalnega programa 34. Grafičnega Bienala Ljubljana: Iskra Delta.

Ročno vezena dela so izdelale ženske, ki prihajajo iz različnih koncev sveta – Albanke s Kosova in Severne Makedonije, Iračanke, Iranke, Maročanke, Sirke, Turkinje in Kurdinje.

Razstava bo v Švicariji na ogled do 5. novembra.

Selfi kot samorefleksija

Ženske so se več mesecev dejavno srečevale na ustvarjalnih delavnicah socialne aktivacije z avtorsko skupino Oloop, kjer so pletle nove vezi, spoznavale slovensko kulturno dediščino, umetnost, oblikovanje in rokodelstvo ter raziskovale sebe. "Med ročnim vezenjem portretov so imele čas za samorefleksijo. Barve, iz katerih je selfi izdelan, simbolizirajo pomembne osebne lastnosti, na katere je posameznica ponosna," so zapisali.

Izločenost, osamljenost in izolacija – to je realnost številnih priseljenih žensk, "saj ne znajo jezika, nimajo podpornega kroga prijateljev in širše družine ter doživljajo stiske zaradi kulturne in socialne tranzicije. Ob pomoči ustvarjalnih in drugih krepčilnih aktivnosti se priseljene ženske lahko povežejo na nov način s sabo in med sabo. Tako krepijo svojo psihično dobrobit, odpornost, občutek povezanosti in pripadanja ter notranji mir," so dodali v spremnem besedilu k razstavi, ki je del triletnega projekta Aktivni odnosi II, ki ga vodi Društvo Odnos s partnerjem Zavodom Oloop.

Pripovedovanje zgodbe o sebi

Simbolično vsebino, ki zaznamuje razstavo, nosi vezeni selfie oziroma sebek, avtoportret. Z izdelovanjem svojega portreta sodelujoče ženske pripovedujejo zgodbo o sebi: "Barve, iz katerih je selfi izdelan, simbolizirajo avtoričine vrline. Njegova izdelava ji pomaga pri krepitvi samozavesti in osebni rasti na splošno. Ustvarjanje avtoportreta je intimen, oseben dogodek, ker pa se dogaja v skupini, je tudi skupno umetniško dejanje."

Iz občutka osamljenosti in ločenosti se namreč ustvarjalka po zapisu razstavišča premika v občutek povezanosti in pripadnosti, kar ji pomaga pri zavedanju, da "ni sama".

Ustvarjalnost po besedah njenih snovalcev ponuja tudi prostor refleksije – o sebi, svetu in drugih. Javna predstavitev delovanja priseljenk je še korak naprej: "Gre za zdravilen korak, kjer je njihovo delo videno in zgodbe slišane v javnosti. Ko se krepi posameznica, se obenem krepi cela skupnost. Javnosti, ki nima v vsakdanjem življenju stika s priseljeništvom, izolacijo, osamljenostjo, ponuja ogled razstave boljše in bolj empatično razumevanje."

V MGLC-ju in Ustvarjalnem centru Švicarija je projekt socialne aktivacije priseljenk obsegal oglede razstav, kreativne delavnice, delo v grafičnem ateljeju in gostovanje zaključnega razstavnega dogodka Nisem sama. Tega so finančno podprli Evropski socialni sklad, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.