Umetnik, ki se je rodil kot Christian Emil Marie Küpper, si je priimek Doesburg nadel po krušnem očetu, 'van' pa je vrinil kasneje. Foto:
Umetnik, ki se je rodil kot Christian Emil Marie Küpper, si je priimek Doesburg nadel po krušnem očetu, 'van' pa je vrinil kasneje. Foto:
Theo Van Doesburg, Aritmetična kompozicija, 1930
Ko je van Doesburg med služenjem vojaškega roka naletel na umetnost osem let starejšega in že relativno znanega Pieta Mondriana, je v njej našel svoj ideal: popolno abstrakcijo realnosti.

Gre za prvo veliko razstavo v Veliki Britaniji, posvečeno nizozemskemu umetniku Theu van Doesburgu (1883-1931), osrednji figuri evropske avantgardne umetnosti.

Van Doesburg je bil ustanovitelj umetnostnega gibanja De Stijl, ki si je po koncu prve svetovne vojne prizadevalo zgraditi novo družbo. De Stijl, na katerega se tudi še danes sklicuje več nizozemskih avtorjev, je bil eden izmed kritičnih intelektualnih odzivov na razdejanje prve svetovne vojne, v svojem prizadevanju za racionalno umetnost, prilagojeno modernemu svetu pa je van Doesburg oblikoval novo abecedo velikih tiskanih črk, sestavljeno iz navpičnih in vodoravnih ploskev enake debeline, ki se lahko raztegnejo navpično ali vodoravno, in besedilo je tako mogoče prilagajati različnim formatom. V gibanju so sodelovali tako slikarji kot tudi arhitekti in oblikovalci, ki so si prizadevali za jasnost in stvarnost, oblikovanje, ki bi temeljilo na geometriji, ter za čiste, nemešane barve.

Vzajemni evropski vplivi
Van Doesburg je v 20-ih letih prejšnjega stoletja veliko potoval po Evropi, da bi vzpostavil stike in sodelovanje z drugimi umetniki avantgarde. Razstava med drugim predstavi o Van Doesburgovo vlogo promotorja nizozemskega neoplasticizma, njegova prizadevanja, da bi vplival na nemško šolo Bauhaus in njegove povezave s konstruktivisti.

Predstavljenih je več kot 350 del, ob Van Doesburgovih tudi dela drugih najpomembnejših umetnikov avantgarde: Jeana Arpa, Constantina Brancusija, Laszla Moholy-Nagyja, Pieta Mondriana, Francisa Picabie, Gerrita Rietvelda, Kurta Schwittersa in Sophie Taeuber.

Van Doesburgovo ustvarjanje je med drugim predstavljeno s pomočjo slik, dizajnov za Cafe Aubette Strasbourgu, pohištva, tipografij, revij, filma in kipov. Razstava bo odprta do 16. maja.