V novomeškem muzeju so v okviru tradicionalnega dneva muzeja v Knezovi sobi stalne muzejske postavitve Arheološka podoba Dolenjske odprli še manjšo razstavo o lanskih izkopavanjih na novomeški Kapiteljski njivi.
Razstava opozarja na najdbe iz obdobja 9. in 8. stoletja pred našim štetjem oziroma t. i. kulture žarnih grobišč pozne bronaste in zgodnje starejše železne dobe. Obenem so predstavili prostorsko projekcijo ene izmed novomeških železnodobnih bronastih situl, ki bo del razstave o novomeški situlski umetnosti, napovedane za prihodnje leto.
Čas narodnega prebujenja
Ob tej priložnosti so napovedali tudi novembrsko kulturno-zgodovinsko razstavo Novo mesto 1848-1918, ki bo eden izmed nosilnih projektov Novega mesta kot partnerja Evropske prestolnice kulture 2012. Po besedah avtorice razstave, kustosinje za kulturno zgodovino Majde Pungerčar, so omenjeno obdobje v Novem mestu poleg dejavnega meščanskega življenja zaznamovala številna društva, kar je privedlo do narodnega prebujanja in oblikovanja narodne zavesti.
Postavitev, prilagojeno obisku slepih in slabovidnih, so razdelili na šest vsebinskih sklopov. Začeli bodo z opisom obdobja, ki ga je zaznamoval predvsem avstrijski cesar Franc Jožef I. (1848-1916), njen drugi del bo posvečen reki Krki in njeni povezanosti z mestom. Mesto in njegove simbole bo predstavljal tretji del, četrti bo namenjen podobam mesta in njihovim ljudem, peti upravi, gospodarstvu in šolstvu, zadnji pa novomeškemu družabnemu in društvenemu življenju.
Obiskovalci bodo lahko spoznali tudi, kako razstavo doživljajo njeni slepi in slabovidni obiskovalci, kar bosta omogočali dve interierni postavitvi in zatemnjeni prostor.