V Narodni galeriji bo med 18. novembrom naslednjega leta in 21. februarjem 2010 na ogled instalacija Hoerengracht ("Kanal prostitutk") ameriškega umetniškega tandema Ed in Nancy Kienholz, ki bo v prostor londonske galerije prestavila zloglasno amsterdamsko rdečo četrt.
Vodstvo muzeja se je odločilo, da razstave ne bodo pospremili s "svarilnimi" letaki in z napisi, s katerimi zadnja leta galerije pogosto varujejo tiste bolj občutljive ljubitelje umetnosti - instalacija se namreč po njihovi presoji osredotoča na teme, ki so v evropski umetnosti aktualne že več stoletij: trgovina z ljudmi in prostitucija. "Sarah Palin bi svoje otroke verjetno posvarila, ampak spomnimo, da smo le 300 metrov stran od Soha, kjer prave ženske po ulicah postavajo v leopardovem vzorcu."

Razstava Hoerengracht bo tako v novi (rdeči?) luči pokazala nekaj pomembnih del zgodovine evropske umetnosti, predvsem tistih nizozemskih mojstrov 17. stoletja, ki si niso zatiskali oči pred polteno platjo življenja. Tik ob instalaciji, ki bo zasnovana kot preplet ulic, po katerih se bo dalo sprehoditi, bo tako izpostavljenih nekaj del iz stalne zbirke galerije: platna Jana Steena (Notranjost krčme), Godfrieda Schalckena (Moški ponuja denar dekletu), Pietra de Hoocha (Zabava z glasbo na dvorišču) in drugih.

Hočete pohujšljivost? Odprite kak pregled umetnosti ...
Številna dela starih mojstrov so po besedah pedagoškega vodje galerije Colina Wigginsa šokantna, saj, denimo, prikazujejo posilstva ali pohabljence, jih varuje patina častitljive starosti. "Na Rubensovi sliki Samson in Delila smo priča tako goloti kot tudi postkoitalni zasoplosti. Zelo nasilna in eksplicitna je, a velja za "varno", ker je bila pač naslikana v 17. stoletju."

Wiggins razstavo opisuje kot sintezo novega in osupljivega na eni s tradicionalnim na drugi strani. "Pomislite samo na Picassa - za 20. stoletje je bil neverjetno radikalen, obenem pa je eden najbolj tradicionalnih, klasičnih umetnikov, kar jih je."

A. J.