Odprla se je največja letošnja razstava Slovenskega etnografskega muzeja Zvoki Slovenije: Od ljudskih godcev do Avsenikov. Razstava skozi različne sklope predstavlja vlogo zvokov in glasbil na naših tleh, za še bolj nazorni prikaz pa poskrbi zvočno in slikovno gradivo.

Od kosti do frajtonarice
Zgodovina slovenske muzikaličnosti se začne v pradavnini, ko je v kameni dobi človek naredil luknje v kost in zapiskal nanjo. Temu pa so sledili nekateri pomembni mejniki, ki kažejo na bolj ali manj nepretrgan razvoj glasbe na slovenskih tleh. Predvsem je pomembna sredina 19. stoletja, ko je iznajdba harmonike zamajala dotedanjo glasbeno tradicijo. Harmonika je postala priljubljeno glasbilo, ki je postalo tudi vodilno.

Prispevek radia
Od frajtonarice do fenomena narodno-zabavne ni daleč, vendar je odločilno prispeval k razvoju tovrstne glasbe radio. Svojim poslušalcem je ponujal kolikor mogoče različno glasbo in jo poskušal čim bolj približati ljudem. S tem je povzročil enotenje prej raznovrstnega kulturnega prostora, izvajalce pa spodbujal, da so se trudili biti avtorski, prepoznavni, zabavni in všečni.

Klasično obdobje slovenske narodno-zabavne glasbe je po besedah kustosa razstave Igorja Cvetka čas, ko so začeli nastopati bratje Avsenik, pa vse do prihoda Lojzeta Slaka.