Gre za izbor šestih avtorskih in dokumentarnih fotografij, ki pa so le del razstave v Jakopičevem sprehajališču, drugi del predstavljajo najboljše fotografije natečaja Ostanki mesta + Foto Emona. Namen celotne postavitve, ki bo sprehod po Tivoliju bogatila do 1. septembra, je predvsem spodbuda k premisleku, kako neločljivo smo povezani s svojo preteklostjo.
"Fotografija je eden izmed medijev z izjemno sporočilno močjo, ki lahko ponuja najraznovrstnejše poglede, pri čemer sta odločilna fotografovo oko in njegov specifični pogled skozi objektiv," razmišlja kustosinja postavitve Marija Skočir. "Fotograf je tisti, ki lahko skozi svoj objektiv vnaša zgodbe in občutja v povsem običajne prizore, ki nas obkrožajo. Poglede nanje lahko ujame v drugačni luči in iz samosvojega zornega kota. Ruševine in ostanki preteklosti so včasih bolj, drugič manj monumentalne skladovnice kamenja in zemlje; zato so posebej zanimiv izziv za fotografa, ki želi skozi podobo povezati zgodbe ljudi, ki so tod mimo stopali nekoč in ki mimo ruševin hitijo danes."

Za sklop prvega dela razstave je Mestni muzej Ljubljana iz svojih depojev poiskal arheološko fotoreportažo, ki je v letih 1961–1963 nastala med izkopavanji na današnjem Trgu republike. Na ogled je tudi fotografski vpogled Matevža Paternostra v arheološka izkopavanja koliščarske naselbine na Špici v letih 2009 in 2010. Hrvaški restavratorski zavod je posodil fotografije podvodnih arheoloških raziskav, ki so potekale na polotoku Vižula v bližini Medulina. Razstavljene so fotografije Matjaža Kačičnika, ki je sledil izkopavanjem in restavratorskim posegom v Egiptu, v Carigradu pa je utrip tega multikulturnega mesta bogate zgodovine raziskoval Marko Hutter, ki je bil tam med snemanjem dokumentarno-igranega filma Mesto na presečišču z ekipo RTV Slovenija. Sprehod sklenejo fotografije Damjana Galeta (1946–1993), ki je dobro razumel izpopolnjenost absolutnih form preteklih kultur. Tako kot je antične forme v arhitekturo svojega časa vključil arhitekt Jože Plečnik.
Šest fotografskih serij dopolnjujejo podobe, ki so najbolj prepričale na omenjenem fotografskem natečaju. Tega sta Muzej in galerije mesta Ljubljane ter Galerije Photon pripravili, da bi spodbudili k razmisleku o tem, kako lahko skozi svoj medij opišemo lasten pogled na preteklost in njeno sožitje z zdajšnjim trenutkom. Fotografije v središče svojega fokusa postavljajo Ljubljano, zlasti kot naslednico antične Emone. Strokovno žirijo so najbolj prepričali Maruša Meško, Aleksander S. Ostan, Danilo Jakovčič, Nataša Segulin, Luka Vidic, Janez Zalaznik, Brane Žalar, Simon Kovačič in Yolande van der Deijl. Na Jakopičevem sprehajališču sta na ogled po dve fotografiji vsakega izmed devetih izbranih avtorjev, ki so vezane na širši geografski prostor. Na Krakovskem nabrežju pa si lahko od maja pod naslovom Foto Emona ogledate fotografije Andraža Bilmeza, Djordjeja Bijuklića, Dunje Wedam, Georgea Fugine, Janeza Zalaznika, Luke Vidica, Nikite Xever in Virginie Vrecl. Vsak izmed njih je prispeval po dve fotografiji, avtorji razstave pa so jim dodali še dve fotografiji Matevža Paternostra.
Posebna omemba žirije je šla fotografijam Lidije Polak, ki so prek družbenega omrežja Facebook prejele največ glasov občinstva, vendar zaradi preseganja tematskega okvira obeh razstav niso razstavljene.