Leta 79 je izbruh Vezuva uničil bližnja mesta, med katerimi sta bila poleg Stabie še slavnejša Pompeji in Herkulaneum. In čeprav je pepel pod seboj tragično pokopal večino tamkajšnjega prebivalstva, je hkrati poskrbel, da lahko še danes občudujemo predmete in umetnine, ki so jih pustili prebivalci rimskega imperija. Freske, fragmenti štukatur, kipi in predmeti za vsakdanjo rabo, ki so jih arheologi našli v petih odkopanih rimskih vilah v mestu Stabia, so tako prvič na ogled zunaj Italije. Trenutno si jih je mogoče ogledati v Atlanti, zatem pa bodo razstavo preselili še v druga ameriška mesta.

Pozabljeno antično mesto
Ostanke antičnega mesta Stabia so začeli izkopavati v 50. letih 20. stoletja, pobudnik izkopavanj pa je bil predstojnik gimnazije v mestu Castellammare di Stabia, ki je v ta namen najel brezposelnega mehanika in vratarja. Sistematična izkopavanja so začeli šele pet desetletij kasneje po zaslugi nekdanjega učenca omenjene gimnazije Leonarda Varoneja, tedaj študenta arhitekture na univerzi v Marylandu. Varone je spodbudil sodelovanje med univerzo v Marylandu in italijanskim ministrstvom za kulturo, leta 2001 pa je bil ustanovljen sklad Restavriranje antične Stabiae (Restoring Ancient Stabiae).

Letovišče bogatih Rimljanov
Eden izmed kuratorjev razstave Thomas Howe je o mestu, na območju katerega so arheologi do zdaj odkrili pet vil, povedal, da dobi človek med sprehajanjem med njihovimi ostanki občutek, kot da so v njih živeli bogovi. Po Howovih besedah je Stabia mesto, ki se je v marsičem razlikovalo od Pompejev in Herkulaneuma, saj sta bili slednji podeželski mesti. "Stabia je bila kot današnji Malibu, Neapeljski zaliv pa je v poletnih mesecih postal 'prestolnica Rima'," je še pojasnil kurator.

Čari neapeljskega zaliva
Neapeljski zaliv je od 1. stoletja pred našim štetjem privabljal bogatejše Rimljane, ki so si na tem območju gradili razkošne vile, med katerimi so nekatere obsegale kar 18.000 kvadratnih metrov. Medtem ko je bil za rimske cesarje, kot sta bila Avgust in Tiberij, posebej privlačen otok Capri na drugi strani zaliva, je bila Stabia dom številnih ugledanih Rimljanov. S svojim razkošjem vile tako še danes pripovedujejo o ugledu in družbenem položaju nekdanjih lastnikov. Po besedah kuratorja razstave, ki bo do 22. oktobra na ogled v Muzeju Michael C. Carlos v okviru univerze Emory, Jasperja Gaunta, so bili lastniki vil izjemno bogati Rimljani z veliko moči.

Ostanki Stabie se nahajajo na strmi obali kakšnih pet kilometrov južno od Pompejev. Strma obala je omogočala dostop čolnov le na nekaj mestih. Stabio so obdajali nasadi breskev in limon, njeni prebivalci pa so lahko uživali tudi v izjemnem razgledu na Neapeljski zaliv.

Od tal do kiparskega okrasa
Razstava med drugim na ogled ponuja del poda iz Vile svetega Marka (Villa San Marco), ki velja za najrazkošnejšo med izkopanimi vilami. Na to namiguje tudi porfir iz Egipta in marmor iz Grčije, s katerim je bila okrašena notranjščina vile. Iz Pastirjeve vile (Villa del Pastore) so kuratorji izbrali manjši kipec pastirja, po katerem je vila dobila tudi ime. Kipec pastirja, ki ima na ramenih kozlička, v rokah drži zajca, s pastirske palice pa mu visi košara žita in grozdja, simbolizira rodovitnost območja.

Dom poplesujoče Flore
Dragoceni ostanki so tudi freske, med katerimi je morda najbolj znana upodobitev Flore, ki jo je bilo prvotno mogoče občudovati na steni v ženskem delu soban v Vili Arianni (Villa Arianna). Flora, ki je upodobljena s hrbtne strani, stopa po travniku in se obrača, da bi utrgala bel svet z grma. Odeta je v tuniko, ki lahkotno plapola v vetru, v levi roki pa drži košaro s cvetjem. Freske so v okviru izkopavanj, ki jih je takrat financiral neapeljski kralj Karel Burbonski, s sten sneli že leta 1759.

Ko se bodo razstave nagledali v Atlanti, bodo prišli na vrsto še ljubitelji rimske kulture v Toledu, Madisonu, Wisconsinu, Dalasu in Jacksonvillu. Prihodnje leto pa naj bi razstava obiskala še Rusijo.