Dekorativno okrašene čaše, pladnji in krožniki so bili v košari iz šibja, kamor jih je spravil prebivalec mesta, ki je leta 79 skušal pobegniti pred smrtonosnim izbruhom vulkana Vezuv. Vendar pa se mu ni uspelo rešiti, srebrni pribor pa se je v vulkanskem pepelu in blatu popolnoma ohranil.

'Zaklad' so odkrili, ko so kopali traso za avtocesto, ki bo potekala v bližini Pompejev, zdaj pa si ga radovedneži v Pompejih že lahko ogledajo, od začetka prihodnjega leta pa bo na ogled v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju.

Najdba tehta štiri kilograme, sestavljajo pa jo štirje majhni krožniki, štiri majhne in štiri velike čaše, pladenj, žlica in dve vazi. Guzzo je dejal, da bo najdba arheologom v prvi vrsti omogočila razumevanje mesta. Do zdaj so pri izkopavanjih v Pompejih našli le štiri podobne jedilne servise, zadnjega pa so odkrili pred 75 leti.

Pet let za 20 kosov srebrnine
Vodja arheološke službe v Pompejih Pietro Giovanni Guzzo je dejal, da so strokovnjaki potrebovali kar pet let, da so vseh 20 delov srebrnine izločili iz blata, ne da bi jih poškodovali, in jih nato restavrirali v nekdanjo obliko. Guzzo je še dodal, da bo najdba arheologom omogočila boljše razumevanje Pompejev in načina življenja, ki se je odvijalo v tem rimskem mestu.

Italija potrebuje preventivno arheologijo?
Kulturni minister Rocco Buttiglione je odkritje označil za pomembno najdbo, ki bo pomagala pri rekonstrukciji identitete Italijanov, in obenem dokaz, da Italija potrebuje t. i. preventivno arheologijo. To pomeni, da naj bi bili arheološki strokovnjaki vedno prisotni na trasah, kjer se dogajajo kakršna koli gradbena dela.

Ob izbruhu Vezuva leta 79 so lava, vulkanski pepel in blato prekrila rimsko mesto, stotine vil, templjev in kopeli, ter s tem tudi več tisoč ljudi. V takem stanju se je ohranilo veliko podrobnosti, ki arheologom pomagajo še danes pri odkrivanju in razumevanju rimske kulture.