Umetnik, ki je lani z nizom razstav v Trstu slavil svojo sedemdesetletnico, tokrat razstavlja v Ljubljani. Razstavo njegovih del so odprli v galeriji Lek.

Palčič tudi z najnovejšimi slikami ostaja zvest svoji izjemno vehementni, čustveno podloženi in barvno razgibani likovni govorici, v katere središčni legi je največkrat človek. Slikarja je od nekdaj zanimalo, kaj se dogaja z nami v prostoru in času, in naše izkušnje je vselej primerjal z zgodovinskimi. Zato v njegovih razgibanih slikarskih kompozicijah lahko opazujemo razvoj neke nikoli dokončane zgodbe, ki temelji na človeških izkušnjah od prvih civilizacij naprej, in njihovega ponovnega doživljanja naše sočasnosti, je ob razstavi zapisal likovni kritik Iztok Premrov.

Po njegovem prepričanju lahko Palčičeve slike še najbolje opredelimo z oznako, da gre za prispodobe preteklosti in sedanjosti in da za njimi vsekakor stoji umetnikovo angažirano spremljanje dogajanja v svetu.

Otrok Mediterana
Premrov je še zapisal, da je umetnik zaznamovan z Mediteranom; od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, močne, odprte barve, svetloba in napetost, poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in običajnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostor išče svoj pravi jaz.

Klavdij Palčič se je rodil leta 1940 v Trstu. Po končanem študiju na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1964 je sprva poučeval risanje in umetnostno zgodovino na srednjih šolah v Trstu in Gorici. V 60. letih je bil član tržaške skupine "Raccordosei - Arte Viva", v 70. pa je ustanovil in vodil grafični atelje. Posveča se slikarstvu, kiparstvu, grafiki, gledališki scenografiji in kostumografiji ter ilustriranju knjig za otroke in mladino ter pesniških zbirk. Veliko razstavlja v slovenskem in mednarodnem prostoru. Leta 1984 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo.