Rubensovo platno, ki visi v muzeju Louvre, naj bi bilo kopija freske Bitka pri Anghiariju Leonarda Da vincija. Foto:
Rubensovo platno, ki visi v muzeju Louvre, naj bi bilo kopija freske Bitka pri Anghiariju Leonarda Da vincija. Foto:
Leonardo da Vinci: Študija za bitko pri Anghiariju
Do danes so se ohranile skice, z risanjem katerih se je Da Vinci pripravljal na slikanje bitke pri Anghiariju.
Dvorana Salone dei Cinquecento v palači Vecchio v Firencah
Stene dvorane Salone dei Cinquecento v palači Vecchio danes krasijo veličastne freske Giorgia Vasarija.

Gre za fresko Bitka pri Anghiariju, katere skice so se ohranile do danes. Da Vincijeva slika naj bi slavila triumf vojsk mestnih državic Firence in Benetke ter papeške države nad Milanom, krasila pa naj bi steno dvorane Salone dei Cinquecento. Ali je bilo delo kdaj dokončano, ni povsem jasno. Obstajajo domneve, da se je slika ohranila pod pozneje ustvarjenimi freskami Giorgia Vasarija. Resnico naj bi prinesla raziskava, za katero dovoljenje je dal Rutelli in ki naj bi stekla "kmalu". Kmalu je namreč edina beseda, s katero je želel datum začetka preiskave sten v dvorani Salone dei Cinquecento opisati župan Firenc Leonardo Domenici.

Rubensova "kopija" izdaja obstoj slike?
Freska z naslovom Bitka pri Anghiariju buri duhove umetnostnih zgodovinarjev ter raziskovalcev življenja in dela Leonarda Da Vincija že več stoletij. Ohranjenih je namreč več dokazov, ki skoraj stoodstotno potrjujejo obstoj če že ne dokončane, pa vsaj delno naslikane Bitke pri Anghiariju. Prvi dokaz je naročilo freske, ki ga je vladarska družina Medici leta 1503 "izstavila" Leonardu Da Vinciju. Drugi dokaz so skice bojevitih konjenikov oziroma Da Vincijevih študij za izdelavo freske. Tretji dokaz - ta je tudi najpomembnejši - pa je slika Petra Paula Rubensa, ki naj bi bila kopija da Vincijeve slike. Platno, ki ga je Rubens naslikal okoli leta 1603 in ki prikazuje v srdit boj vpletene konjenike, je na ogled v pariškem muzeju Louvre.

Propadla bitka z Michelangelom
Ustvarjanje freske Bitka pri Anghiariju je bil eden največjih izzivov Da Vincijeve kariere. Vodje firenške države so namreč predvideli, da naj bi dvorano krasili dve veličastni freski. Eno naj bi naslikal Leonardo Da Vinci, druga pa naj bi bila delo na prelomu 15. v 16. stoletje vedno bolj uspešnega Michelangela. Da Vinci je zato naročilo za sliko pojmoval tudi kot priložnost, da še enkrat dokaže, da ga Michelangelo še ne zmore preseči v slikarstvu. Vendar so Da Vincija od vsega začetka pestile hude težave.

Tehnika, ki jo je izbral, se je izkazala za zelo nehvaležno, saj se barve zaradi vlažnega vremena niso in niso hotele posušiti. Zato je bil menda del slike uničen, ko je da Vinci komaj dobro začel svoje delo. Ena izmed teorij o usodi Bitke pri Anghiariju tako pravi, da je Da Vincijevo delo popolnoma propadlo; da ni bilo nikoli dokončano in da se do danes ni ohranilo nič. No, nekaj sledi pod sedanjimi freskami bi bilo morda vendarle mogoče izslediti. To naj bi pokazala tudi raziskava, za začetek katere so se številni umetnostni zgodovinarji že dolgo zavzemali. Dolgo pa je vladal strah, da bi utegnile preiskave sten dvorane Salone dei Cinquecento uničiti Vasarijeve mojstrovine, ki zdaj krasijo stene.

P. B.