Vsaka izmed 27 držav članic EU-ja je na razstavo v italijansko prestolnico poslala eno umetnino. Slovensko umetnost v popku evropske umetnosti zastopa Lastni portret s hčerko slikarja Gabrijela Stupice (1913-1990), ki je svoj čas veljal za osrednjega umetnika v jugoslovanskem prostoru. Njegove sloke postave in obrazi spominjajo na daljni odmev velikega El Greca. Delo iz leta 1956 pomeni vrhunec temnega obdobja v slikarstvu Stupice, ko je umetnik že popolnoma opustil način upodabljanja, ki je še temeljil v realističnem izročilu.

Slovenski prispevek je boleča izpoved umetnika
Zaupljivo in zaščitniško razmerje med obema akterjema na podobi ni le slika očetovske ljubezni in otroške vdanosti, ampak govori tudi o prizadevanjih protretiranega umetnika, da bi nedolžno otroško dušo zavaroval pred svetom teme, pred odtujenostjo in praznino. Figuri sta sicer postavljeni na trdna tla, vendar nekako lebdita v temnem barvastem prostoru. Tu je Stupica nakazal povezavo s svetom simbolov, kakršne je odkrival rusko-francoski umetnik Marc Chagall – nanj nas spominja tudi nakazan vzorec na dekličini obleki.

V razponu pet tisoč let
Najstarejšo so poslali Maltežani - kipec Debela gospa predstavlja boginjo, ki so jo častili otoški kmetje tri tisoč let pred našim štetjem. Najmlajša umetnina je v Rim pripotovala z Danske - Danci so izbrali sliko vsestranskega umetnika Pera Kirkebyja, ki je nastala leta 1976.

Bo umetnost premagala politiko?
Eno od poslanstev razstave je spomniti Evropejce, da "kultura združuje veliko bolj kot politična nesoglasja ločujejo". Idejo za postavitev je dal že lani italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki je svoje kolege prosil, naj ob tej priložnosti Rimu "posodijo pomembno umetnino iz svoje zgodovine". Napolitano je bil zelo presenečen, ko mu je Jacques Chirac obljubil, da bo Francija Rimu posodila kar Rodinovega Misleca. "To je potovanje po vseh kulturah Evrope. Radi bi poudarili, da je prav vsaka kultura prispevala k današnjim vrednotam EU-ja - demokraciji, strpnosti in odprtosti," so ob odprtju povedali v Rimu.

Turner, Rodin, Velazquez, Tizian, Dürer ...
Iz Aten je prišel kipec mlade ženske, ki so ga izkopali na Akropoli, poleg tega pa so imeli Grki tudi to čast, da so poleg originalnih pogodb, ki so določale zgodovino Evropske unije, postavili vazo, izkopano v Paestumu južno od Neaplja. Na vazi je prizor iz grškega mita Posilstvo Evrope, v katerem Zeus zapelje Feničanko in jo naredi za prvo kraljico Krete. Francijo torej v Rimu predstavlja Mislec kiparja Augusta Rodina, Italijo Tizianova slika Mladi Anglež, Veliko Britanijo Turnerjeva slika Prihod Louisa-Phillippa v Portsmouth, Nemci so posodili Dürerjev Portret Jakoba Muffla, Španci pa Velazquezovo delo Pogled na vrtove Ville Medici. Kar nekaj držav se je torej odločilo, da se razstave "udeleži" z umetnino, ki je na tak ali drugačen način povezana z Italijo.

Vzhodnoevropska umetnost opozarja
Organizatorji so izpostavili še dva "prispevka", ki sta prišla iz dveh nekdaj komunističnih držav vzhodne Evrope. Estonija je izbrala olje Družina v vodi Eerika Haamerja, ki ja bilo dokončano, potem ko so sovjetske oblasti na tisoče Estoncev deportirale v Sibirijo. "Haamer je opisal tragičen trenutek za Estonijo, ki hkrati opozarja, da je to tragedija sveta," je povedal direktor muzeja v Talinu, kjer sicer "domuje" Družina v vodi.

S Poljske pa so v Rim pripeljali velikansko platno Jana Matejka Ustava 3. maja. Delo je Matejko naslikal ob stoletnici ustave - sprejeta je bila leta 1791, ki naj bi bila prva evropska liberalna ustava, a je bila v veljavi le kratek čas, saj so evropske velesile Poljsko kmalu za dolgo časa izbrisale z zemljevida Evrope. Razstava v predsedniški palači Quirinale bo na ogled do 20. maja.

T. T.