Pred skoraj desetimi leti smo delo vodilnega od predstavnikov ameriškega poparta, Slovaka po rodu, Andyja Warhola, občudovali v ljubljanski Moderni galeriji, zdaj pa bo umetnost, ki se je v petdesetih letih vse bolj prebujala kot reakcija na takrat prevladujoči abstraktni ekspresionizem, na ogled v palači Trevisini v Piranu.

Poleg Warholovih bodo med 11. junijem in 9. oktobrom pod naslovom Sijajni pop razstavljena še dela Roya Lichtensteina, Toma Wesselmanna, grafike Johna Chamberlaina, kolaži Roberta Rauschenberga in drugih. Zbirka Sijajni pop je last galeristov Žive Škodlar Vujić in Laza Vujića, po besedah lastnice pa gre za predstavitev najbolj značilnih grafičnih del omenjenih avtorjev.
Warholov opus zastopa serija transvestitov Ladies and gentlemen, druga izdaja grafik Marilyn Monroe Sunday morning, serija Flowers in serija s sadjem Space fruit. Med deli Toma Wesselmanna najdemo Akt Monike in Moniko prekrižanih nog, Roy Lichtenstein je predstavljen z delom Cow Going Abstract, Stilllife z Lenonom in For Guggenheim, Robert Rauschenberg pa s Charms Against Harms, Umbrella, They Did Not Fully Understand. Vsega skupaj so zbrali sto del, med katerimi prevladuje sitotisk.
Ko odnos do dejanskosti postane kopija dejanskosti
Pravzaprav se je popart, kot je ob predstavitvi razstave povedal filozof s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in pisec spremne besede v katalogu Ernest Ženko, sredi petdesetih let pojavil najprej v Veliki Britaniji, kjer je predstavljal neke vrste zunanji odziv, v nasprotju z ZDA, kjer je proti koncu 50. let nastal tako rekoč na 'domačih' tleh, kjer so že dominirali množični mediji, gospodarstvo in umetnost pa sta bila v vzponu.
"Gre za čas, ko je vladal abstraktni ekspresionizem, iz katerega izhaja tudi veliko mlajših umetnikov poparta, sledilo pa je nadaljevanje v radikalnejšo smer umetnosti. V popartu je odnos do dejanskosti pravzaprav že kopija dejanskosti. Torej ne gre za neposreden odnos do sveta, ampak prek medijske podobe," pojasnjuje Ženko, ki vidi danes popart v tem, da takratno vizijo umetnikov danes živimo. "Živimo v svetu, v katerem je pravzaprav vse pop, in znova se poraja vprašanje, ali smo sposobni kritike," še dodaja.
Vsakdanji predmeti so se spremenili v večne ikone
Kot je v razstavnem katalogu zapisala Petra Mrakič, velja za prvo delo poparta Hamiltonov kolaž Kaj le dela današnje domove tako drugačne, tako privlačne? iz leta 1956. Navdih za svoja dela so predstavniki poparta našli v vsakdanjih predmetih, ki so jih obdajali, 'banalne' motive pa povzdigovali v umetnost. "Duhovitost na teh delih je izjemna, užitek v podobah oglasov in potrošniškem blagu resničen - pop je cvetel tako v družbi kot v umetnosti. Tragična življenja ameriških zvezdnikov, stripovske junake, tihožitja iz konzerv, skulpture iz odpadnih avtomobilskih delov, povečave ameriških vojnih letal in 'prazne' slike so spremenili v ikone, ki so (p)ostale večne," piše Mrakičeva.

Palača Trevisina bo postala Tovarna
Palača Trevisina se bo ob tej priložnosti spremenila v pravo 'Warholovo Tovarno'. V njegovi Tovarni (Factory) na podstrešju stare stavbe iz črne opeke sredi New Yorka so v njegovem času ustvarjali številni priznani in manj priznani umetniki, glasbeniki in intelektualci. Tovrano so obiskovali Bob Dylan, Dennis Hopper, skupina The Rolling Stones, Allen Ginsberg, Lou Reedov Velvet Underground in drugi.

V piranski Tovarni bodo tako predvajali filme, posnete v newyorški Tovarni, povabljeni glasbeniki - na primer Velvet Underground tribute band - pa bodo izvajali tam napisano glasbo. V Tovarni bodo ustvarjali tamkajšnji umetniki, ki bodo svoja dela naslanjali na popkulturo oziroma postmodernizem. S projektom želijo med drugim predstaviti mlade, še ne uveljavljene umetnike, in umetnost približati tudi mlajši populaciji.

Po vzoru efekta Bilbao
Razstava Sijajni pop in dogodki, ki jo bodo pospremili, so prvi v vrsti projektov, s katerim želi Turistična agencija Maona po vzoru t. i. efekta Bilbao s pomočjo umetnosti oziroma kulture pritegniti v Piran. Kot pojasnjuje Polona Senčar z agencije Maona, popotniki niso več, kot so nekdaj bili. "Nekdaj smo na počitnikovanjih in popotovanjih uživali v brezdelju in krepili telo, danes mislimo na dušo." Prepričana je, da bo to obiskovalcem Pirana prinesla razstava, ki izžareva svežino, uokvirjena s prekrasno palačo Trevisini v središču Pirana.