Oseba ponoči III, 1965, mastna kreda, akvarel, gvaš in lavirana risba na papirju,
86 x 61 cm. Foto: Obalne galerije Piran
Oseba ponoči III, 1965, mastna kreda, akvarel, gvaš in lavirana risba na papirju, 86 x 61 cm. Foto: Obalne galerije Piran
Joan Miró
Ženske, ptice, 28. 7. 1978, tuš in svinčnik na papirju, 36,8 x 47 cm. Foto: Obalne galerije Piran
Joan Miró
Brez naslova, Okoli 1981, olje, pastel in svinčnik na papirju, 70 x 105 cm. Foto: Obalne galerije Piran

Slikarjevo umetnost je mogoče spremljati na 15 risbah, 13 grafikah v visoki tehniki in v 6 kipih, ki so jih z razstavo z naslovom Joan Miró - risbe, grafike, skulpture na ogled postavili v Obalnih galerijah Piran. Ko so v okviru kubizma, nadrealizma in abstraktnega slikarstva ustvarjali umetniki, kot so Picasso, Klee, Kandinski, Braque in Gris, se je Miró s svojim delom dotikal nezavednega in ga nato prenašal v vidno sfero slike. Izraža se skozi razvidnost znakov, ki so tipični ter v svoji jasnosti in preprostosti popolnoma jasni.

Fenomenologija znamenj
Njegova dela se izražajo skozi morfologijo podzavesti, ki se zoperstavlja geometričnim podobam, organičnost in racionalnost pa sta umetniku nepomembna. "Solarna - sončna - slika, mitološka in preprosta, fenomenologija znamenj, ki zunaj svojega prostora, ki je čisto likoven, slikarski, ne najdejo razlage," so o razstavljenih delih zapisali v Obalnih galerijah Piran.

Od trgovca do slikarja
Joan Miró, ki se je rodil leta 1893 v Barceloni, si je na očetovo željo pridobil trgovsko izobrazbo, ljubezen do ustvarjanja pa je najprej izpopolnjeval z obiskovanjem likovnega pouka. Na Akademijo za umetnost v Barceloni se je vpisal leta 1912, osem let kasneje pa je prvič obiskal Pariz, kjer se je izpopolnjeval v risanju na akademiji La Grande Chaumire. Leta 1926 je skupaj z Maxom Ernstom delal scenografijo za igro Romeo in Julija, leto kasneje pa se je preselil v Cité des Fusains, kjer je prijateljeval še z Jeanom Arpo in Pierrom Bonnardom.

Ustvarjanje v Son Boterju
Na njegovo umetnost je močno vplivalo tudi prijateljevanje s kiparjem Alexandrom Calderjem, ki ga je spoznal leta 1928. Do najvišje točke je Miró, ki se je leta 1956 preselil v Palmo de Mallorco, svoj umetniški razvoj pripeljal v poetični in funkcionalni sobi. Njeno gradnjo je v okviru delavnice Son Boter prevzel Mirójev tesni prijatelj Josep Lluís Sert, direktor na Graduated Scholl of Design v Harvardu, ki je veljal za glasnika evropske avantgardne arhitekture. "/.../ moje sanje so, če se bom kdaj kjer koli zares lahko naselil, imeti veliko delavnico. Ne toliko zaradi svetlobe, /.../ ampak zaradi prostora za veliko platen, saj več kot delam, več volje za delo imam,” je zapisal Joan Miró. V Palmi de Mallorca je Miró leta 1983 tudi umrl.

Mirojev opus obsega slike, mozaike, tapiserije, grafike, zidne slikarije, scenografije in kipe. Leta 1950 je ustvaril zidno sliko za univerzo Harvard, leta 1958 pa velik zidni mozaik za zgradbo organizacije UNESCO v Parizu. Piransko razstavo, ki bo na ogled do 20. novembra, Mirojevih del bo pospremil katalog s teksti v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku.