V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota je namreč na ogled razstava Jože Plečnik (1872-1957) - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Avtor razstave, ki je bila v začetku leta postavljena v ljubljanski Narodni galeriji, je Damijan Prelovšek, velik poznavalec življenja in dela Jožeta Plečnika.

Razstava, ki je bila uvodna prireditev v Plečnikovo leto, je v prekmurski postavitvi nekoliko spremenjena. Tudi v Murski Soboti je mojstrovo življenje in delo predstavljeno na 32 panojih. Približno 900 fotografij priča o delu arhitekta, ki je s svojimi stavbami zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano.

Dodani razstavni predmeti
Postavitev dopolnjujejo izvirni predmeti, od katerih so bili nekateri na ogled že v Ljubljani. Soavtor razstave Janez Balažič je povedal, da bodo zaradi izjemnega Plečnikovega deleža k prekmurskemu kulturnemu prostoru dodali še izvirne načrte, dokumente, makete in relikte, ki so jih posodili Arhitekturni muzej Ljubljana, župnijski urad Grad ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.

Plečnikova ura v Bruslju
V Murski Soboti je, tako kot v Ljubljani, razstavljena maketa glavnega oltarja cerkve sv. Jožefa v Ljubljani, poleg tega pa še trije stoli in replika Plečnikove ure iz okoli 1903. leta, ki jo je po delnem načrtu in fotografiji izdelal ljubljanski urar Jurij Huebscher. Uro je slovenska vlada namenila za stalni okras hodnika pred razpravno dvorano palače Evropskega sveta v Bruslju, na izbrano mesto pa jo bodo postavili v času predsedovanja Slovenije EU.

Plodno sodelovanje s Prekmurjem
Plečnik se je od postavitve cerkve v Bogojini v Prekmurje vračal do konca svojega življenja in snoval še nove načrte o preoblikovanju podobe Prekmurja, o čemer bodo na razstavi pričali izvirni načrti za cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini in prenovo župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Gradu na Goričkem ter za neuresničeno grobno kapelo bogojinskega župnika Ivana Baše in za ravno tako neuresničeno ureditev okolice župnijske cerkve sv. Jakoba v Dobrovniku.

S Prekmurci pa je arhitekt sodeloval tudi na področju grafičnega oblikovanja. Oblikoval je naslovnice za Novine Slovenske krajine (1932), za Kalender Srca Jzušovega (1933) in leta 1939 prispeval idejni osnutek za Spomenik prekmurskim književnikom. Razstava bo na ogled do 12. septembra.