Umetniški vodja documente, ki na vsakih pet let predstavi aktualne težnje v sodobni umetnosti, "superzvezdnik med kuratorji" Adam Szymczyk, je letos k sodelovanju povabil 160 umetnikov. Uradno odprtje documente v Kasslu bo v soboto, od nedelje pa do 17. septembra bo razstava odprta za širšo javnost.

V Kasslu je documenta zavzela približno 30 lokacij. Razstave so v skoraj vseh muzejih v mestu, naselila pa je tudi nekoliko neobičajna prizorišča, kot sta kinodvorana ali poslopje nekdanje pošte. To so po pisanju nemške tiskovne agencije DPA spremenili v Novo novo galerijo, v njem pa je predstavljena najnovejša umetniška produkcija.

Umetniška dela so zavzela tudi nekatere trge v mestu. Tako na Königsplatzu stoji 16 metrov visok kamniti obelisk, v enem izmed parkov pa so postavili piramido s stranicami dolžine devet metrov.

V središču pozornosti Partenon knjig
Eno najbolj spektakularnih del letošnje documente - Partenon knjig - pa je zavzelo Friedrichsplatz. Argentinska umetnica Marta Minujin si je zamislila ogromno jekleno konstrukcijo, ki posnema obliko grškega partenona, na katero so obesili knjige. S projektom želi opozoriti na problematiko prepovedanih knjig in preganjanja njihovih avtorjev.

Večina sodelujočih umetnikov je za letošnjo documento oblikovala po dve deli, za vsako mesto po eno, ki sta včasih bolj drugič manj povezani. Nekaj del se bo iz Aten selilo še v Kassel. Dobro bodo zastopani tudi performans in intervencije, poleg tega ima letos pomembno mesto tudi zvočna umetnost.

Če so v Atenah v središču mnogih umetniških del politične teme, se jim v Kasslu pridružujejo še teme, kot so restitucija, odškodnine lastnikom odtujenih del, razlastitve ali prisilna prodaja kulturne dediščine.

Szymczyk, ki je za moto letošnje documente izbral Učiti se od Aten, želi sicer z letošnjo izdajo predvsem preseči omejitev na Kassel. "Kulturna produkcija mora biti last vseh. Documenta pripada vsem, ne glede državne meje," je povedal.

Koncept je zasnoval že leta 2013. Kot je že pred časom povedal v intervjuju za DPA, je ideja ostala precej nedotaknjena. "V njej ni nič zapletenega. Hotel sem le pripraviti documento v dveh mestih, v Kasslu in v Atenah. Vprašanje je bilo, kako to izpeljati. To je bil pravzaprav tisti težji del, za katerega smo potrebovali tri leta," je povedal.

Pet tednov na obeh lokacijah
"Muzej 100 dni" je leta 1955 ustanovil slikar in profesor Arnold Bode kot dodatni program k zvezni hortikulturni razstavi. V njem je želel predstaviti umetnost, ki so jo nacisti označili kot degenerirano. Zaradi uspeha prve izdaje so documento ponovno pripravili čez štiri leta.

Na prvi documenti so našteli 130.000 obiskovalcev. Število je postopoma naraščalo, leta 2007 pa so jih na 12. izdaji našteli 750.000. Documento so sprva pripravljali na štiri leta, od leta 1972 jo pripravljajo na pet let. Tedaj se je spremenil tudi koncept; vsako izdajo pripravi drug umetniški vodja, ki ima pri tem veliko svobodo.

Proračun letošnje documente je okoli 34 milijonov evrov. Ker se razstavi v Atenah (8. april do 16. julij) in Kasslu za pet tednov prekrivata, bo "muzej 100 dni" letos namesto 100 trajal kar 163 dni. Po pisanju DPA pričakujejo milijon obiskovalcev. Zanimanje za documento je sicer izjemno. Prispelo je 3.500 prošenj za novinarske akreditacije, v Kasslu je bilo v predprodaji prodanih 25.000 vstopnic.