Dolgoletna odsotnost iz osrednjeslovenskega prostora ne pomeni, da je Karel Zelenko odložil svoj čopič, ampak je, prav nasprotno, slikal z razpetimi jadri, razstavljal pa v glavnem v tujini in občasno na manjših slovenskih razstaviščih, zlasti na Štajerskem in v Istri. Del njegovega opusa pa si je zdaj mogoče ogledati tudi v Galeriji Cankarjevega doma, kjer so odprli razstavo Karel Zelenko - La comedie humaine.

Realist s čutom za socialno
Zelenko sodi med figuralike in realiste, kar je bilo v obdobju, ko je začel razvijati samosvoj slikarski izraz, na Slovenskem sicer pogosto, a nemoderno, saj gre za čas, naklonjen vsakršnim inovacijam in eksperimentom za vsako ceno, ko so se mnogi slikarji prilagajali sočasnim tokovom. Vendar pa si je umetnik izboril redko svobodo, da jasno, čisto in razumljivo izreka svoj docela humanistični svetovni nazor.

Njegova likovna govorica je neodvisna in zato aktualna še danes, ne samo zaradi narave Zelenkovega ustvarjanja, ampak tudi zaradi zapletenega in bogatega tematskega sveta, porajajočega se iz protislovij sodobnega družbenega okolja. Vsa slikarjeva dela namreč prežema socialna tematika, ki jo razkriva umetniško preoblikovano človeško izkustvo. V svoje podobe je Zelenko zajel raznolike obraze sodobne civilizacije, ki jih poudarja in oživlja z vzdušjem, ki se suvereno giblje v razponu od prijaznega humorja ali blage ironije do krutega sarkazma, pa tudi od nežnega erotizma do melanholičnih spominov.

Izpopolnjevanja v tujini
Karel Zelenko se je rodil leta 1925 v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je tudi na študijskih potovanjih v Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji.