Po smrti Jožeta Tisnikarja, ki je umrl kot pešec v prometni nesreči, je tedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg Tisnikarjevih vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog s Tisnikarjem. Od preteklega tedna gostuje postavitev v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in tudi sicer so na različnih koncih države, predvsem pa na Koroškem, letos organizirali več spominskih razstav oziroma dogodkov slikarju v spomin. Letos namreč mineva tudi 90 let od Tisnikarjevega rojstva.

Teža minljivosti
Osrednji protagonist Tisnikarjeve umetnosti je bila minljivost oziroma smrt, ki jo je slikar z značilno tisnikarjevsko zeleno kopreno prežel čez svoje podobe človeških in živalskih figur, zlasti priljubljene motivike krokarja. Njegovo samoniklo umetniško pot sta zaznamovali predvsem dve okoliščini – revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice.

Rodil se je leta 1928 v Mislinji. V svojem delovnem okolju, prosekturi bolnišnice v Slovenj Gradcu, kjer je delal do leta 1983, je našel tudi atelje. V tehniki oljne tempere je slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, motive alkoholnih delirijev, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, živali, med katerimi ob netopirjih, miših, podganah, konjih, mačkah, čričkih izstopa simbolni vran oz. krokar. Značilna je ekspresivna deformiranost predstavljenih predmetov in figur, v navezi z motivi iz prosekture se je izoblikovala specifična zelena barva.

"Zdi se mi, da sem videl veliko stvari, ki jih v resnici nisem videl. Da sem potoval po deželah, kjer sploh nisem bil, da sem živel svoje in tuja življenja. Če nisem bil kdaj poprej rojen, je najbrž nekaj znanja in izkušenj mrtvih prešlo vame," je razmišljal slikar.

Po letu 1983 je Tisnikar svojo s težo smrti nabito motiviko omilil v meditativnosti. Njegove so tudi lutke za predstavo Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico (1986), prav tako je zasnoval scenografijo za dramo Singer v Shakespearovem gledališču v Londonu (1989) in izdelal sitotiske v bibliofilski izdaji pesmi Daneta Zajca Krokar (1997). Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Veliko zanimanje za priložnostno razstavo
Med ključnimi dogodki, s katerimi so počastili Tisnikarjevi obletnici, je razstava Smrt ni konec, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti, kjer hranijo 60 Tisnikarjevih del. Ker je razstava naletela na dober odziv, so jo podaljšali do sredine oktobra. V galeriji Kavka v obnovljeni Tisnikarjevi rojstni hiši v Mislinji pa so mesec prej odprli razstavo Tisnikarjevih portretov, ki so jih prispevali številni umetniki, družina in prijatelji.

Na predvečer 20. obletnice smrti so se umetnika spomnili tudi v domači Mislinji, kjer so v preddverju pošte odprli filatelistično razstavo. Danes bo na tej pošti v uporabi tudi priložnostni poštni žig, poklon umetniku pa dopolnjuje še izdani filatelistični sklop.