Jože Tisnikar (26. februar 1928-30. oktober 1998). Letos zaznamujemo 90 let umetnikovega rojstva in 20 let njegove smrti. Danes odpirajo razstavi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in v Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem. Foto: Arhiv KGLU/Dragiša Modrinjak
Jože Tisnikar (26. februar 1928-30. oktober 1998). Letos zaznamujemo 90 let umetnikovega rojstva in 20 let njegove smrti. Danes odpirajo razstavi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in v Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem. Foto: Arhiv KGLU/Dragiša Modrinjak
Jože Tisnikar
Jože Tisnikar v mlajših letih med ustvarjanjem v svojem ateljeju, ki ga je imel kar v prosekturi bolnišnice v Slovenj Gradcu, kjer je kot obdukcijski pomočnik delal do leta 1983. Foto: Wikipedija
Tisnikar je v tehniki oljne tempere slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, motive alkoholnih delirijev, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, živali, med katerimi ob netopirjih, miših, podganah, konjih, mačkah, čričkih, izstopa (ne zgolj) simbolni krokar. Foto: Bežigrajska galerija 2
Jože Tisnikar
Jože Tisnikar se je v slovensko zavest vtisnil kot "mož s krokarjem". Foto: Arhiv KGLU/Dragiša Modrinjak

Jože Tisnikar je kot likovni umetnik samouk ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Bil je slikar minljivosti in pričevalec poslednjih trenutkov človeškega bivanja. O svojem delu je nekoč dejal: "Zdi se mi, da sem videl veliko stvari, ki jih v resnici nisem videl. Da sem potoval po deželah, kjer sploh nisem bil, da sem živel svoje in tuja življenja. Če nisem bil kdaj poprej rojen, je najbrž nekaj znanja in izkušenj mrtvih prešlo vame."

Poleg dela obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice, kjer je delal do leta 1983, pa je njegovo samoniklo umetniško pot močno zaznamovala tudi revščina v otroštvu. Letos poleg 20-letnice Tisnikarjeve smrti zaznamujemo prav tako 90 let rojstva tega moža s krokarjem, kakor se je vtisnil v slovensko zavest. Krokar, s katerim sta bila tako rekoč neločljiva, je tudi eden izmed njegovih pogostih motivov.

Tisnikar v dialogu z deli drugih umetnikov
Po umetnikovi smrti je tedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg njegovih vključuje še stvaritve drugih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstile kot poetičen dialog z njegovimi deli. Začetek snovanja zbirke sega v leto 2001, ko je bila v Berlinu na ogled velika razstava Tisnikarjevih umetnin, ki so bile postavljene v dialog s kipi Mirsada Begića. Zlatarjeva pa je ustvarjalno mitologijo obeh umetnikov povezala še s slikarskim svetom Zdenka Huzjana.

Poleg del omenjene trojice so v to zbirko umeščena tudi dela koroškega slikarja Valentina Omana, Zorana Mušiča, Tisnikarjevega slovenjgraškega prijatelja Bogdana Borčića, fotografov Dragiše Modrinjaka, Tihomirja Pinterja, Hermana Pivka, goriškega fotografa Roberta Kusterleta, srbskega slikarja Vladimirja Veličkovića in kiparja Metoda Frlica.

"Jože Tisnikar je najpomembnejši slovenski samouki slikar in eden izmed največjih in najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev druge polovice dvajsetega stoletja. Povsem nenavadni likovni izraz, ki mu zlepa ni moč najti para tudi v tuji umetnosti, je botroval številnim uspehom, ki so se v zadnjih letih pred nenadno smrtjo celo stopnjevali," so o Tisnikarju zapisali v koroški galeriji, ki se mu je z odlično obiskano razstavo že poklonila v tem letu.

Zbirka Hommage Tisnikarju pa bo od drevi na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer bodo razstavo odprli ob 19. uri, obiskati pa jo bo mogoče do 9. decembra.

Kot je zapisal kustos razstave Marko Košan, je "v ozadju vsake Tisnikarjevih podob resnična zgodba iz življenja, svojega lastnega ali pa iz življenj tistih, ki jih je v letih svoje nenavadne službe v prosekturi pospremil na zadnji poti. A travmatski naboj teh človeških dram je Tisnikar znal povzdigniti v sfero univerzalnih simbolov. Predanost ustvarjanju in instinktivna zavezanost izbranemu motivnemu svetu je kljub pomanjkanju klasične slikarske izobrazbe, a ob osupljivem tehnološkem znanju, rodila podobe, ki so na svoj poseben način popolne." Kustos je v svoj ajdovski izbor vključil tudi Tisnikarjev nastop t. i. "vdor realnega" v predstavi režiserja Vlada Repnika Brigade lepote iz leta 1990.

Večer, razstava in dokumentarec
V Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem pa drevi ob 18. uri prirejajo Večer Jožeta Tisnikarja, na katerem bo o njegovem delu in življenju spregovoril Niko Kolar, kulturni delavec in publicist iz Slovenj Gradca, ki je s Tisnikarjem prijateljeval od 70. let preteklega stoletja. Kolar je slikarja spremljal na vse samostojne razstave doma in po svetu, kot najbolj odmevni velja izpostaviti postavitvi v Münchnu in Varšavi.

Na ogled bo tudi eden prvih dokumentarnih filmov o Tisnikarju, naslovljen Smrt še ni konec, ki ga podpisujeta Nebojša Tomašević in Nenad Jovičić. Prav tako bodo odprli razstavo njegovih izbranih del iz zasebnih zbirk, ki jo bo mogoče obiskati do 10. novembra.

V rodni Mislinji 90 portretov za 90 let
Sicer pa so že maja v rojstni hiši Jožeta Tisnikarja v Mislinji odprli razstavo, naslovljeno 90 portretov za 90 let. Fotografije, slike in grafike zanjo so prispevali številni umetniki, družina in prijatelji, med njimi fotograf Tihomir Pinter in umetniki Lojze Adamlje, Nikolaj Beer, Benjamin Kumprej, Zoran Ogrinc, Anton Repnik, Ludvik Pandur, Marijan Mirt, France Slana in drugi. Postavitev bo odprta vse leto, sproti pa jo bodo še dopolnjevali.


Spodaj si lahko pogledate portret Jožeta Tisnikarja, naslovljen Mož s krokarjem, in nedavni prispevek iz oddaje Osmi dan.