V Bežigrajski galeriji 2 bodo drevi odprli razstavo Jože Tisnikar – Rojstvo in smrt. Postavitev bo združila 56 slik in risb iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, ki jih je umetnik ustvaril med letoma 1957 in 1998. Odprta bo do 25. oktobra.

Posthumno uresničena slikarjeva želja
Dela za razstavo je izbral kustos Bežigrajskih galerij Miloš Bašin. Kot je povedal, so Tisnikarjeva likovna dela v Bežigrajskih galerijah v preteklosti že predstavili v ciklu Od skice do lutke, tokratna razstava pa bo spominska in prva pregledna razstava umetnikovih del v Ljubljani. Z njo uresničujejo Tisnikarjevo željo, da bi znova razstavljal v Bežigrajskih galerijah.

Ob razstavi je Bašin zapisal, da se je Tisnikar z neverjetno mehkobo v risarskih in slikarskih potezah svojih umetnin odzival na posamezna življenjska obdobja ljudi. Med rojstvom in smrtjo je upodobil mnogo prizorov človeških bitij. Njegova risarska ali slikarska poteza je bil le redko uresničena z ostrostjo.

Kustos Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca Marko Košan je povedal, da v zbirki galerije hranijo 43 slik in 20 risb iz vseh obdobij Tisnikarjevega ustvarjanja. V Ljubljani bo tako predstavljena skoraj celotna zbirka slovenjgraške galerije.

Kot zanimivost je navedel, da bo razstavljena tudi velika, petdelna risba na platno, ki jo je Tisnikar kot odrsko kuliso narisal za državno proslavo OZN-a 23. oktobra 1998 v prostorih njihove galerije, le nekaj dni pred tragično smrtjo v prometni nesreči.

Hommage Tisnikarju
Tisnikar je umrl 30. oktobra 1998, ko se je v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ob njegovi 70-letnici končevala velika retrospektivna razstava njegovih del. Po smrti je tedanja direktorica galerije Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg Tisnikarjevih vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so nastala neposredno kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog s Tisnikarjem. V zbirko so vključeni tudi fotografski portreti Dragiše Modrinjaka in Tihomirja Pinterja iz različnih obdobij.

Bašin se je odločil, da bo v Ljubljani predstavil samo Tisnikarjeva dela, dodal pa je po eno Modrinjakovo in Pinterjevo fotografijo.

Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 v Mislinji. Živel je v Slovenj Gradcu, kjer je do leta 1983 delal v prosekturi tamkajšnje bolnišnice. Kot likovni umetnik samouk je ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Kot svojevrsten fenomen novejšega slovenskega slikarstva se je vzpostavil predvsem z izvirno eksistencialno, nadvse iskreno ikonografsko temo upodabljanja končnih postaj človeškega bivanja in nehanja ter s samosvojo slikarsko tehniko jajčne tempere, ki je omogočila značilni kolorit, s katerim je učinkovito poudaril tesnobno atmosfero naslikanih prizorov.

Njegova dela izjemne ekspresivne moči, ki so našla pot v Brejčevo knjigo Temni modernizem, danes prištevamo med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti, je ob razstavi zapisal Košan.