Pomemben vir Louvra so donacije in sponzorstva, saj gre za ugledno ustanovo, sodelovanje z njo, donacije in kooperacije pa so v poslovnem svetu pomembna referenca. Foto: RTV SLO
Pomemben vir Louvra so donacije in sponzorstva, saj gre za ugledno ustanovo, sodelovanje z njo, donacije in kooperacije pa so v poslovnem svetu pomembna referenca. Foto: RTV SLO
Abu Dabi je že vplačal 175 milijonov evrov za postavitev podružnice Louvra v Zalivu, pri čemer so se še obvezali, da bodo vse do 2027 zagotavljali subvencije v višini 250 milijonov evrov, kar bo omogočalo sprotno nakupovanje umetnin. Foto: Reuters

Louvre je ime, ki pooseblja umetnost, ki je vzor muzealcem in simbol Pariza. Za javnost je odprt od 1793, od zadnje temeljite obnove, med katero je arhitekt Pei postavil stekleno piramido, ki je njegov novodobni zaščitni znak, pa se muzej nenehno dopolnjuje tudi z različnimi dejavnostmi in projekti. Značilnost Louvra so tudi dolge vrste obiskovalcev, ki morajo za vstop potrpeti tudi po več ur.

Muzej z različnimi prihodki
Že več let se ustanova Louvre financira iz mešanih virov – 122 milijonov prispeva francoska država, s čimer pokrijejo tekoče stroške, plače, zavarovanje in vzdrževanje. Vse drugo – nabave novih umetnin, obnavljanje in dograjevanje muzeja ter gostujoče razstave pa so odvisne od bolj ali manj spretnega podjetništva vodstva muzeja. Odkar ga od 2001 vodi Henri Loyrette se je tudi v miselnosti ustanove marsikaj spremenilo.

Pomemben vir Louvra so donacije in sponzorstva, saj gre za ugledno ustanovo, sodelovanje z njo, donacije in kooperacije pa so v poslovnem svetu pomembna referenca. Tako sponzorji financirajo odkupe umetnin, s čimer lahko tudi oglašajo, sofinancirajo številna gostovanja muzejskih zbirk po svetu, kar jim olajšuje vstop na tržišča in sodelujejo pri razširjanju muzejskega prostora.

Louvre služi tudi z dolgoročno posojo umetnin. Tako je za 5,5 milijonov evrov za tri leta posodil zajetnejšo zbirko muzeju v Atlanti, savdski princ Talala je s 17 milijoni evrov financiral muzejsko krilo islamske umetnosti, francoska naftna družba je vplačala 11,5 milijonov za nakupe slik Nicollasa Paussina, masten prihodek pa so Louvru lani prinesle tudi potujoče razstave Napoleon in Lovre v Beijingu in Romanska umetnost iz muzejske zbirke, ki so jo razstavljali v treh ameriških mestih.

V Abu Dabiju bodo postavili podružnico
Mejnik na tem področju je pogodba z Abu Dabijem, ki je že vplačal 175 milijonov evrov za postavitev podružnice Louvra v Zalivu. Obvezali so se, da bodo vse do 2027 zagotavljali subvencije v višini 250 milijonov evrov, kar bo omogočalo sprotno nakupovanje umetnin. Dogovor pomeni tudi zapletene finančne operacije. Zato je Louvre razpisal natečaj za izbor banke, ki bo opravljala finančno poslovanje in obračala njegov denar. Banke se kar pulijo za izvajalca, na natečaj se je prijavilo 18 bank, med njimi tudi najuglednejše kot UBS in JP Morgan.

Nova razširitev v Parizu
V načrtu imajo nadaljnjo razširitev pariškega muzeja. Naložba bo stala 70 milijonov evrov.
Louvre zmore sprejeti po pet milijonov obiskovalcev na leto. Lani se jih je v muzeju drenjalo 8,5 milijonov, torej je razširitev neizbežna.

B. B.