Redka priložnost za ogled grafik in akvarelov, ki jih je Janez Vajkard Valvasor kupil med letoma 1659 in 1672 na svojih potovanjih v Evropi in jih povezal v osemnajst zvezkov, bo na voljo še do 10. decembra. Razstavo, s katerim v Državnem zboru zaznamujejo petkov Ta veseli dan kulture, sta odprla predsednik Državnega zbora Pavel Gantar in ministrica za kulturo Majda Širca.
Slovenci se po Gantarjevih besedah danes zavedamo, da je bil Valvasor svetovljan, ki je nerazumljen v družbi vse svoje imetje zapravil za zbirko in obubožal. Kot pravi, ponuja razstava motive od antike do 17. stoletja ter zgodovinski sprehod skozi umetnost mojstrov, kot so Dürer, Cranach in Callot.
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je v svoji zbirki zbral grafike in risbe različnih formatov avtorjev, kot so Albrecht Dürer, Lucas Cranach in Jaques Callot ter številnih drugih mojstrov nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja.
Edinstven strokovni in kulturni dosežek v svetovnem merilu
Zbirko je polnil štirinajst let, v katerih je potoval po Evropi, nalepil pa jih je v zvezke velikega formata, vezane v usnje. Razporedil jih je po temah, tehniki in nacionalni pripadnosti avtorjev. Po različnih zvezkih so tako razvrščene mestne vedute, religiozni motivi, motivi vsakdanjega življenja, risbe kranjskih rastlin in še marsikaj. Izvirnik Iconothece Valvasoriane hranijo v Biblioteki Metropolitani zagrebške nadškofije, faksimile pa je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Gostiša in sodelavci so projekt delali osem let, saj je bilo potrebno vsako grafiko v zbirki znanstveno obdelati in označiti v slovenščini, hrvaščini in angleščini.
Ker je en zvezek izgubljen, se jih je ohranilo 17, ti pa predstavljajo edinstven strokovni in kulturni dosežek v svetovnem merilu, faksimilna izdaja pa je tudi veliki tiskarski podvig. Ob bok se mu lahko postavita le še faksimilni izdaji Dalmatinove Biblije in Slave vojvodine Kranjske.

Veliko besed je potrebnih, da lahko primerno opišemo delo Janeza Vajkarda Valvasorja. Bil je histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, zbiratelj, risar in založnik, željo po znanju in umetnosti je tešil v izjemni knjižnici, zbirki mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, predmetov z raznih področij, vsemogočih redkosti in starin, bil je tudi lastnik tiskarske delavnice ter omenjene zbirke grafik in risb na gradu Bogenšperk.